V prejšnji objavi, z naslovom Zakaj obravnava moj primer sodnica, ki bi se že morala izločiti? , sem posredoval vsebino mojih zahtev za izločitev treh sodnikov - Čeferin, Kogovšek Šalamon in Mežnar.

Danes sem prek elektronskega predala VEP (ki sem si ga omogočil prav za namen lažje korespondence z US) prejel sklepe o treh zavrnitvah mojih zahtev.

Seveda vam jim ponujam v branje. So zaporedne, pojdimo po vrsti prejetega (dotični so se dejansko izločili):

------------------------------------------------------------

Številka: U-I-96/24-5
Datum: 22. 1. 2025

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blaža Babiča, Ljubljana, na seji 22.januarja 2025

sklenilo:

Zahteva za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Špelce Mežnar se zavrne.

Obrazložitev

1. Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/24 – v nadaljevanju ZUKPPNS). Hkrati je zahteval izločitev v izreku sklepa navedene sodnice Ustavnega sodišča. Izločitev utemeljuje z navedbami, da sodnica spada v "interesno sfero" Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, saj naj bi bila v tej pisarni več let zaposlena ter je zato z vidika vtisa nepristranskosti okužena. Zatrjuje, da bo sodnici kmalu potekel mandat, zato bo pri naslednjih korakih odvisna od vplivnih kolegov iz te odvetniške pisarne. To naj bi dokazoval zapis v članku Demokracija iz leta 2017 ob njeni izvolitvi, kjer je bilo zapisano, da je ustavna sodnica v dosedanji praksi pokazala precejšno stopnjo lojalnosti do politike "tranzicijske levice". Zatrjuje še, da sodnica odstopa od objektivnosti pri obravnavanju oseb, ki kulturno in nacionalno pripadajo državam nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. To naj bi dokazovala izjava sodnice, ki naj bi bila podana za časopis Delo 12. 4. 2018, ko naj bi izjavila, da je Ustavno sodišče izbrisane razdelilo na dve skupini ter s tem povzročilo neenako obravnavno in zagrešilo kršitev načela enakosti. Navaja še, da ima sodnica pomanjkljivo vedenje o slovenskem narodu in njegovi resnični zgodovini, saj naj bi na svojem predavanju na Univerzi v Novi Gorici izjavila, da je šele Republika Slovenija prva država slovenskega naroda, kar naj ne bi bilo skladno z zgodovinskimi dejstvi. Zatrjuje še, da gre za "aktivistično-nastrojeno" sodnico, ki naj bi ji ohranjanje slovenstva pomenilo nekaj anahronističnega, nesprejemljivega. Po drugi strani pa naj bi storila vse, da bi dosegla namišljene "visoke standarde človekovih pravic, ko gre za tujce, migrante, skratka - neslovence". To naj bi dokazovale njene izjave v intervjuju za revijo Mladino 20. 10. 2023, v katerem naj bi izjavila, da je ponosna, da so pri odločanju o ustavnosti Zakona o tujcih ohranili visoke standarde varstva človekovih pravic v primerih, ko gre za prosilce za mednarodno zaščito. Izjavila naj še bi, da na določenih področjih opaža zametke regresije varstva temeljnih pravic ter da je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice znižalo standarde na področju pravic migrantov in prosilcev za azil. Na vprašanje, ali je kulturno razpravljati, da so mrtvi otroci težava le, če gre za Slovence, naj bi odgovorila, da je nekulturno, nesprejemljivo in nizkotno, če kdo objokuje ženske, ki se odločijo za splav, v imenu svobode izražanja in varstva "naših", "slovenskih" otrok.

2. Ustavno sodišče je v skladju z drugim odstavkom 33. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) z zahtevo za izločitev seznanilo sodnico dr. Špelco Mežnar, ki se o navedbah v zahtevi ni izjavila.

3. Ustavno sodišče lahko sodnika izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči (prvi odstavek 31. člena ZUstS). Iz navedb pobudnika izhaja, da meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika (t. i. odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – nadaljevanju ZPP). Ta določba pomeni realizacijo človekove pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 23. člena Ustave. Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, kadar ta okoliščina ni izključitveni razlog že po 3. točki 70. člena ZPP.

4. Pobudnik z navedbami, s katerimi utemeljuje izločitev sodnice dr. Špelce Mežnar, takšnih okoliščin ne izkaže. Zato je njegova zahteva neutemeljena. Njegove navedbe lahko razvrstimo v dve skupini. V prvo sodijo navedbe o "interesni sferi" Odvetniške družbe Čeferin in partnerji ter o domnevnem nepoznavanju zgodovine slovenskega naroda. Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne pojasni, kako naj bi zatrjevane okoliščine domnevno vplivale na odločanje sodnice v obravnavani zadevi oziroma zakaj gre za okoliščine, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujale dvom o nepristranskosti sodnika. Zato gre za pavšalne navedbe, s katerimi pobudnik ne more utemeljiti zahteve za izločitev. Druga skupina navedb pa se nanaša na izjave, domnevno podane za časopis Delo, in odgovore v intervjuju za revijo Mladino. Pobudnik za te izjave ne predloži nobenega dokaza, zato ne izkaže, da jih je sodnica sploh podala. Zato Ustavno sodišče ne more presoditi, ali gre za okoliščine, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sodnice. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Špelce Mežnar zavrnilo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUstS v sestavi: predsedujoči sodnik Marko Šorli ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Marko Šorli
Predsedujoči sodnik

------------------------------------------------------------

Številka: U-I-96/24-6
Datum: 22. 1. 2025


SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blaža Babiča, Ljubljana, na seji 22. januarja 2025

sklenilo:

Zahteva za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Neže Kogovšek Šalamon se zavrne.

Obrazložitev

1. Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/24 – v nadaljevanju ZUKPPNS). Hkrati je zahteval izločitev v izreku sklepa navedene sodnice Ustavnega sodišča. Izločitev utemeljuje z navedbami, da je sodnica dolgoletna direktorica Mirovnega inštituta, Ljubljana, ki naj bi bil izpostava finančnega špekulanta in političnega manipulatorja Georga Sorosa. Pobudnik zatrjuje, da ima sodnica skrajno pristranski in aktivističen odnos do migracij. Navaja, da naj bi vprašanje migracij in integracij videla enostransko, zgolj z vidika čim večjih koristi za migrante. Zato meni, da bi vse ukrepe, ki bi migracije urejali ali upočasnjevali ter omogočali ohranitev staroselskega prebivalstva in njegove kulture oziroma bi omogočali integracijo prišlekov, razglasila za protiustavne. Kot dokaz povzema izjave sodnice iz intervjuja v oddaji Profil na Radiotelevizija Slovenija v januarju 2017, kjer naj bi sodnica izjavila, da je treba pri obravnavi migracij spremeniti diskurz, in sicer, da je treba ustvarjati vzdušje sprejemanja, gostoljubja, mednarodnega prava, mednarodnega sodelovanja in v tem duhu delovati naprej. Prav tako povzema njene izjave iz okrogle mize o vlogi migracij v evropski družbi, ki so bile povzete v članku spletnega medija MMC Radiotelevizija Slovenija v aprilu 2017. Sodnica naj bi primerjala število prošenj za azil, ki sta jih prejeli Avstrija in Slovenija. Izjavila naj bi, da je bilo število prosilcev veliko manjše v Sloveniji ter da zato Slovenija ne potrebuje nobenega kriznega zakona. Poudarila naj bi, da ni strahu, da bi nas begunci preplavili, saj je njihovo število v relativnem smislu bolj ali manj stalno. Opozorila naj bi še, da je skrajno neodgovorno, da se migracije obravnavajo kot varnostna težava, saj je demografska slika v Evropi neugodna in bi zato slednja morala migracijsko politiko prilagoditi tej sliki. Pobudnik opozarja še na izjavo v članku, izdanem v spletnem mediju N1SLO v letu 2022, kjer naj bi sodnica pojasnila, da ne razume, kako bi pri odločanju kot ustavna sodnica dajala prednost državljanom ali tujcem, saj Ustavno sodišče vsako zadevo obravnava individualno v skladu z zakonodajo, mednarodnim pravom in ustavnimi določili, večina vprašanj, o katerih odloča Ustavno sodišče, pa nima nikakršne povezave z migracijami.

2. Ustavno sodišče je v skladju z drugim odstavkom 33. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) z zahtevo za izločitev seznanilo sodnico dr. Nežo Kogovšek Šalamon, ki se je o navedbah v zahtevi izjavila. Sodnica je pojasnila, da njene pretekle izjave niso v ničemer povezane z ZUKPPNS oziroma s tematiko, ki jo zakon ureja. Zakon naj bi urejal kulturne pravice nepriznanih narodnih manjšin, ki v Republiki Sloveniji živijo že iz obdobja pred letom 1991, njene izjave pa se nanašajo na sodobne migracijske izzive ter s tem povezano vlogo migracijskega oziroma begunskega prava. Dodatno je pojasnila, da njene izjave pomenijo izražanje znanstvenega mnenja o pravnem vprašanju, ki v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 31. člena ZUstS ne pomenijo razloga za izločitev. V izjavi iz januarja 2017 je podala mnenje o noveli Zakona o tujcih, v zvezi s katero je Ustavno sodišče kasneje ugotovilo protiustavnost. V izjavi iz aprila 2017 je pojasnjevala dejstva o stanju migracij v svetu ter o demografski sliki v Evropi. V izjavi za spletni medij N1SLO je pojasnila splošen način odločanja Ustavnega sodišča, kar je nepovezano tako z vsebino stališč o migracijah ali migracijskem pravu kot tudi z izpodbijanim ZUKPPNS. Zato meni, da so navedbe pobudnike, s katerimi utemeljuje zahtevo, očitno neutemeljene.

3. Ustavno sodišče lahko sodnika izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči (prvi odstavek 31. člena ZUstS). Iz navedb pobudnika izhaja, da meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika (t. i. odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – nadaljevanju ZPP). Ta določba pomeni realizacijo človekove pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 23. člena Ustave. Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, kadar ta okoliščina ni izključitveni razlog že po 3. točki 70. člena ZPP.

4. Pobudnik z navedbami, s katerimi utemeljuje izločitev sodnice dr. Neže Kogovšek Šalamon, takšnih okoliščin ne izkaže. Zato je njegova zahteva neutemeljena. Sodnica je na intervjuju v januarja 2017 in na okrogli mizi v aprilu 2017 sodelovala kot pravna strokovnjakinja s področja migracijskega in begunskega prava. V tej vlogi je podala svoje strokovno mnenje o vprašanjih, povezanih s to tematiko. Gre za izražanje znanstvenega mnenja o pravnem vprašanju, ki v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 31. člena ZUstS ni izločitveni razlog. Prav tako njene izjave niso neposredno povezane z obravnavno zadevo, saj ZUKPPNS obravnava prebivalce Republike Slovenije, ki so pripadniki narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji. Njene izjave pa so bile povezane s posamezniki, ki v Republiko Slovenijo ali druge države članice Evropske unije šele migrirajo. Izjava, podana za spletni medij N1SLO, pa zgolj na splošno opisuje način odločanja Ustavnega sodišča in iz nje ne morejo izhajati okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o sodničini nepristranskosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Neže Kogovšek Šalamon zavrnilo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUstS v sestavi: predsedujoči sodnik Marko Šorli ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Marko Šorli
Predsedujoči sodnik

------------------------------------------------------------

Številka: U-I-96/24-7
Datum: 22. 1. 2025

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blaža Babiča, Ljubljana, na seji 22. januarja 2025

sklenilo:

Zahteva za izločitev sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina se zavrne.

Obrazložitev

1. Pobudnik je vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/24 – ZUKPPNS). Hkrati je zahteval izločitev v izreku sklepa navedenega sodnika Ustavnega sodišča. Izločitev utemeljuje z navedbami, da Zakon ureja pravice pripadnikov različnih narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, od katerih pa je prevladujoča srbska narodna skupnost. Tej naj bi bil naklonjen Aleksander Čeferin, ki naj bi bil tesno povezan s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in izrazito "srboljubim" županom Zoranom Jankovičem. Kot dokaz za svoje trditve poda spletno povezavo do spletnih medijev Metropolitan in NOVA24TV. Pobudnik zatrjuje, da je Aleksander Čeferin brat sodnika, katerega izločitev predlaga, in da sta skupaj solastnika Odvetniške družbe Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o, Grosuplje. Navaja, da sta sodnik in Aleksander Čeferin tesno sorodstveno in interesno povezana ter bi bilo zato primerno, da bi bil sodnik iz odločanja izločen.

2. Ustavno sodišče je v skladju z drugim odstavkom 33. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) z zahtevo za izločitev seznanilo sodnika dr. Roka Čeferina, ki se o navedbah v zahtevi ni izjavil.

3. Ustavno sodišče lahko sodnika izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči (prvi odstavek 31. člena ZUstS). Iz navedb pobudnika izhaja, da meni, da obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika (t. i. odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – nadaljevanju ZPP). Ta določba pomeni realizacijo človekove pravice do nepristranskega sojenja, kot je opredeljena v prvem odstavku 23. člena Ustave. Iz te pravice izhaja, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo gre za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Običajno gre za okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene izvensodne povezave sodnika s predmetom spora ali stranko, kot so na primer prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, kadar ta okoliščina ni izključitveni razlog že po 3. točki 70. člena ZPP.

4. Pobudnik z navedbami, s katerimi utemeljuje izločitev sodnika dr. Roka Čeferina, takšnih okoliščin ne izkaže. Zato je njegova zahteva neutemeljena. Pobudnik poda zgolj pavšalne navedbe o tem, da je brat sodnika Ustavnega sodišča, s katerim sta tudi solastnika odvetniške pisarne, tesno povezan s predsednikom Republike Srbije, predsednikom Republike Srbske in ljubljanskim županom. S takšnimi splošnimi in neobrazloženimi navedbami ne more utemeljiti okoliščin, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti sodnika Ustavnega sodišča. Njegovih pavšalnih navedb tudi ne more nadomestiti sklicevanje na članke spletnih medijev, saj dokaz ne more nadomesti trditvene podlage, ki jo mora podati pobudnik. Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za izločitev sodnika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina zavrnilo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUstS v sestavi: predsedujoči sodnik Marko Šorli ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Rok Svetlič in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

Marko Šorli
Predsedujoči sodnik

------------------------------------------------------------

Zdaj moramo samo še počakati, kako bo celotna - neizločena - sestava US odločila glede vsebine same pobude.

Sprejemam stave.