Pred poldrugim mesecem (19. 8. 2024) sem na Ustavno sodišče vložil

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti

Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKPPNS), EPA 1198-IX (v nadaljevanju ZUKPPNS)

PISRS: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO8922

Organ, ki je predpis sprejel: Državni zbor Republike Slovenije, 23. 5. 2024

Objavljen v Ur. l.: št. 45/24, 4. 6. 2024

-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --

Na samem začetku sem podal ZAHTEVE ZA IZLOČITEV TREH SODNIKOV.

Še danes je v moji zadevi U-I-96/24 kot sodnica poročevalka zavedena doc. dr. Neža Kogovšek Šalamon.

Včeraj sem tudi ustno opozoril Glavno pisarno, da se mi z njeno dosedanjo neizločitvijo ŽE KRŠI PRAVICA DO POŠTENEGA SOJENJA in da če ne bodo po mesecu in pol obravnavali zadeve, bom objavil argumentacijo v prid zahtevi.

Danes vidim, da se jim nikamor ne mudi, zato - kot napovedano - objavljam argumentacijo za izločitev treh sodnikov v celoti:

-- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- -- --

33. člen ZUstS

(1) Zahtevo za izločitev lahko vložijo udeleženci v postopku najpozneje do začetka javne obravnave, če je ta razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje ustavnega sodišča, na kateri se o zadevi odloča. Zahteva mora biti obrazložena.

- - -

Glede na predmetno vsebino in upoštevajoč dosedanje delovanje posameznih ustavnih sodnikov, že takoj na začetku zahtevam izločitev naslednjih treh ustavnih sodnikov iz odločanja v tem primeru:

- Doc. dr. Rok Čeferin, je solastnik odvetniške pisarne Čeferin (Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji), enako kot njegov brat Aleksander Čeferin.

https://erar.si/prejemnik/5772923000#ustanovitelji

Slednji je tesno povezan s predsednikom Republike Srbije Aleksandrom Vučićem, predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in izrazito srboljubnim županom slovenskega glavnega mesta Ljubljane, Zoranom Jankovićem.

https://www.metropolitan.si/sport/nogomet/aleksander-ceferin-zoran-jankovic-aleksandar-vucic-srbija-tekma-nogomet/

https://nova24tv.si/ceferin-in-jankovic-skupaj-z-dodikom-in-vucicem-navijala-za-srbijo/

Glede na to, da je prevladujoča izmed manjšin, ki jo obravnava ta pobuda, prav srbska, in glede na tesno sorodstveno in interesno povezanost bratov Čeferin, je primerno, da se ustavni sodnik doc. dr. Rok Čeferin iz odločanja izloči.

- - -

- Doc. dr. Špelca Mežnar, sodi v interesno sfero odvetniške pisarne Čeferin, tam je bila tudi zaposlena več let, zato je z vidika vtisa nepristranskosti tudi ona okužena. Pred sabo ima še kar nekaj let delovne dobe in v kratkem se ji izteče (2016+9 let) mandat. Seveda bo pri naslednjih kariernih korakih odvisna od vplivnih kolegov, kakršni so v njeni matični odvetniški pisarni.

V časniku Demokracija je bila dne 28. 12. 2017 (»Večni nekronani kralj Slovenije«) opisana kot:

»Ustavna sodnica Špelca Mežnar, ki jo je leta 2016 predlagal predsednik republike Borut Pahor in je bila tudi izvoljena, je v dosedanji praksi pokazala precejšnjo stopnjo lojalnosti do politike tranzicijske levice.«

Še bolj problematičen je njen citat, Delo, 12. 4. 2018: »Po 26 letih imamo bolj in manj izbrisane« (tak je naslov članka Majde Vukelić, vzet neposredno od ustavne sodnice Špelce Mežnar):

»Ustavno sodišče je izbrisane razdelilo v dve skupini – v bolj ali manj izbrisane. V prvi skupini so tisti, ki imajo več pravic in so upravičeni do popolne odškodnine, v drugi so izbrisani z manj pravicami, ki niso upravičeni do popolne odškodnine, izjemoma imajo le pravico do individualne obravnave. Ustavno sodišče je s takšno delitvijo neenako obravnavalo enake osebe in zagrešilo kršitev načela enakosti.«

Podnaslov članka se je glasil: »Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi za in enim proti (sodnica Špelca Mežnar) za devet mesecev prekinilo sodne postopke, v katerih izbrisani tožijo državo zaradi njenega protipravnega ravnanja.«

Očitno je torej, da sodnica Mežnar odstopa v neobjektivnosti pri obravnanju oseb, ki kulturno ali nacionalno pripadajo državam nekdanje SFRJ.

Dodatno je problematičen njen neizdelan odnos oz. izrazito pomanjkljivo vedenje o slovenskem narodu in njegovi resnični zgodovini.

V svojem predavanju na Univerzi v Novi Gorici je namreč izjavila (med drugim), da je"šele Republika Slovenija prva država slovenskega naroda".

Mežnar: Slovenska ustavna identiteta (18. 4. 2019 - https://www.youtube.com/watch?v=RAF4ZDRy44c )

Če ustavni sodnik (ali sodnica) ni toliko izobražen, da bi se zavedal, da je bila že vsaj Karantanija, če ne že Norik – izraz slovenske državotvornosti, potem ne more odločati o vsebinah, kjer je prav to ključnega pomena.

JOŽKO ŠAVLI: SLOVENSKA DRŽAVA KARANTANIJA
http://www.hervardi.com/savli_slo_drzava_karantanija.php

Jožko Šavli, Državnost Slovencev I : Razvoj slovenske državnostne misli
http://www.hervardi.com/rsdm.php

Slovenija, kot zgodovinsko ime
http://www.hervardi.com/zgodovinsko_ime_slovenija.php.html

Razne teme s področja slovenske zgodovine:
http://www.hervardi.com/zgodovina.php.html

Intervju z Markom Hrovatom: Slovenskega zgodovinopisja in jezikoslovja ne obvladuje stroka, pač pa politika
https://casnik.si/intervju-z-markom-hrovatom-slovenskega-zgodovinopisja-in-jezikoslovja-ne-obvladuje-stroka-pac-pa-politika/

Da o deželah/državah Štajerski, Koroški, Krajnski, Goriški, Istri, Železni, Kraljestvu Slovenjeh in drugih državnih tvorbah niti ne govorimo.

Skratka, ob 19:36 izjavi: »... je (op. 1991) slovenski narod prvič v zgodovini realiziral svojo pravico do samoodločbe. Prvič, ko je v zgodovini človeštva nastala slovenska država … «

Okoli 30. minute pa še doda, s sklicevanjem na podatke s popisa prebivalstva l. 2002, da je v Sloveniji 58% katoličanov in 2,5% muslimanov. (opomba št. 1: Kot bomo videli v nadaljevanju, je vsakokratni Popis prebivalstva še kako pomemben v političnem, pravnem, statističnem, gospodarskem, kulturnem oziru – je konstitutivni element gradnje politik.) In nadaljuje, da ker »ti predstavljajo večino«, misleč na katolike.

V tem predavanju vsaj nakaže, da je izredno pomembno in še nedotaknjeno ustavno-pravno vprašanje o »ustavni identiteti« Slovencev, da je bilo kakih 6 odločb Ustavnega sodišča na to temo, oziroma o pojmu »samobitnosti« (iz preambule) oziroma o slovenski identiteti ali istovetnosti.

Omeniti še velja intervju v Mladini (20. 10. 2023), v katerem je izjavila: »Tudi odločanje o zakonu o tujcih v nekem čisto drugem času je bilo velika preizkušnja. Stališč v prid pravicam ni bilo enostavno zastopati, ko je bilo na mejah veliko tujcev. Ne zatiskam si oči, migracije pred nas postavljajo velike izzive in široko odpiranje vrat brez odgovorov, kaj bo to pomenilo, tudi zame ni sprejemljivo. Tedaj smo bili na preizkušnji, ali ohranjati visoke standarde varstva, ko gre za prosilce za mednarodno zaščito, in smo jih ohranili, in na to sem ponosna.«

A gotovo je bilo tudi vam kdaj težko pri odločanju v konkretnih zadevah in ste bili v stiski?

»Seveda. Pri odločanju o zakonu o tujcih je bilo kar nekaj trenutkov, ko je bilo stanje skorajda nevzdržno. Predvsem zato, ker smo se postopkovno z zadevo ukvarjali čisto predolgo in prelagali končno odločitev. Pa tudi zato, ker so tedaj prvič zelo očitno vlogo v internih razpravah igrala nekatera politična ozadja, o katerih podrobneje ne morem govoriti zaradi zaveze zaupnosti«

In še: »Res ponekod opažamo regresijo temeljnih pravic. V Sloveniji sicer o tem še ne moremo govoriti, ne glede na razpravo, ki teče v javnosti ali v civilni družbi. Tudi bi težko govorili o resni regresiji pravic znotraj sistema, ki ga varuje Evropsko sodišče za človekove pravice. A na nekaterih področjih bi zagotovo lahko govorili o zametkih regresije. Pravice migrantov, prosilcev za azil, so v zadnjem desetletju kar na udaru in lahko rečemo, da na tem področju tudi sodišče za človekove pravice znižuje standarde.«

In nazadnje: »In naprej: je kulturno razpravljati, da so mrtvi otroci težava le, če gre za Slovence? To, da kdo ženske, ki se odločimo za splav, objokuje v imenu svobode izražanja in varstva »naših«, »slovenskih« otrok, je preprosto nekulturno, nizkotno in nesprejemljivo. Regresija pravic je realna in je del širšega fenomena širitve populističnih in nevarnih neokonservativnih gibanj, ki zagovarjajo retradicionalizacijo in repatriarhalizacijo družbe.«

Gre torej za očitno aktivistično-nastrojeno sodnico, ki ji ohranjanje slovenstva pomeni kvečjemu nekaj anahronističnega, predvsem pa nesprejemljivega, po drugi strani pa bo storila vse, da doseže neke namišljene »visoke standarde človekovih pravic«, ko gre za tujce, migrante, skratka – Neslovence.

Sodnica Mežnar naj se zaradi navedenega izloči iz odločanj o vsebinah, ki so ključne za kontinuiteto levega političnega pola, vključno z »jugoslovanskimi vprašanji«.

- - -

- Doc. dr. Neža Kogovšek Šalamon, je dolgoletna direktorica Mirovnega inštituta, izpostave finančnega špekulanta in političnega manipulatorja George-a Soros-a.

Za ponazoritev njenega skrajno pristranskega, aktivističnega odnosa bom zanjo uporabil citat, ki ga je dala kot direktorica omenjene NVO.

Neža Kogovšek Šalamon: Slovenija popolnoma sledi trendu kriminalizacije migracij, krimigracije, 27. 1. 2017:
https://www.rtvslo.si/slovenija/neza-kogovsek-salamon-slovenija-popolnoma-sledi-trendu-kriminalizacije-migracij-krimigracije/413502

»Vsakič ko, predstavniki oblasti govorijo na tiskovnih konferencah in v medijih, takrat vedno govorijo o migracijah kot o varnostnem problemu in o tem, kako je treba zaščititi »naše« ljudi in potem s tem upravičujejo vse te negativne restriktivne in protiustavne ukrepe, ki jih sprejemajo. Tako pač ne gre. Treba je diskurz obrniti, ustvarjat vzdušje sprejemanja, gostoljublja, mednarodnega prava, mednarodnega sodelovanja in v duhu tega tudi delovati naprej.«

Enake nagibe sodnice je zaznati v tem članku:

Neža Kogovšek Šalamon: Neodgovorno, da se migracije obravnavajo zgolj kot varnostno vprašanje, 12. 4. 2017:
https://www.rtvslo.si/begunska-kriza/neza-kogovsek-salamon-neodgovorno-da-se-migracije-obravnavajo-zgolj-kot-varnostno-vprasanje/419691

»Ampak Avstrija je lani prejela 44.000 prošenj za azil, Slovenija pa le 1.300, je opomnila. In glede na to bi Slovenija morala sprejeti vsaj 10.000 beguncev, da bi lahko sprejela kakšen krizni zakon, meni Kogovšek Šalamonova. Skrb vzbujajoče je tudi, da države kopirajo slabo zakonodajno prakso.«

»Prav tako ni strahu, je poudarila, da nas bodo begunci preplavili, saj je njihovo število v relativnem smislu bolj ali manj stalno in ostaja okoli sedem odstotkov vseh migrantov, vendar se je podvojilo število prebivalstva, zato je nominalno več ljudi na poti.«

»Opozorila je, da je skrajno neodgovorno, da se migracije obravnavajo kot varnostna težava, saj je demografska slika Evrope zelo neugodna. Morala bi prilagoditi svojo politiko svoji demografski sliki. Vendar je to v zadnjih letih postala tabutema, je še sklenila.«

Še najbolj poveden pa je njen odziv na kritike s strani opozicijske stranke, ki ga najdemo v članku:

Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica: Moja ideologija so človekove pravice, 30. 10. 2022:

https://n1info.si/poglobljeno/neza-kogovsek-salamon-ustavna-sodnica-moja-ideologija-so-clovekove-pravice/

Prvak SDS Janez Janša jo je na Twitterju označil za “aktivistko Soroševega instituta”, predlog za njeno izvolitev pa pospremil z besedami: “Bog se usmili Slovenije.” Poslanec SDS Danijel Krivec pa je na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije izrazil bojazen, da bo ustavno sodišče, ki je že zdaj v svoji “nazorski usmeritvi precej levo usmerjeno”, po morebitnem prihodu Kogovšek Šalamon “pretiran poudarek namenjalo pravicam migrantov”, ne pa pravicam “naših državljanov”.

Kogovšek Šalamon nam je dan po izvolitvi povedala, da je ti napadi niso presenetili in da je zato tudi ne prizadenejo. Krivčevo izjavo, ki v veliki meri povzema retoriko politične desnice v odnosu do nje, vidi kot deplasirano: “Sam okvir takšnega razmišljanja je deplasiran. Delovanje ustavnega sodišča ne poteka na takšen način. Vsaka zadeva, ki jo ustavno sodišče obravnava, je zadeva zase, večina pa nima nikakršne povezave z migracijami. Gre za obravnavo tistega vprašanja, ki ga imaš pred sabo – v skladu z zakonodajo, mednarodnim pravom in ustavnimi določili, ki se nanašajo na to vprašanje. Pri tem tehtaš z ustavo varovane vrednote. Ne razumem, kako bi pri tem lahko dajal prednost državljanom ali tujcem.”

Skratka, ustavna sodnica Kogovšek Šalamon je očitno selektivno razgledana, ker vidi vprašanje migracij in integracij povsem enostransko – in sicer z vidika čimvečjih koristi za migrante, prišleke – vsakršne ukrepe, ki bi migracije urejali ali celo upočasnjevali, kaj šele, da bi omogočali ohranitev staroselskega prebivalstva in njegove omike - kulture, njegovo populacijsko obnovo in integracijo prišlekov, pa vnaprej razglasi kot negativne in protiustavne, ali pa jih preprosto ne razume.

Sama je povedala, da večina zadev na US »nima povezave z migracijami«, kot da je to opravičilo za njeno siceršnjo primernost za ustavno sodnico, zato je toliko bolj sporna kakršnakoli njena vpletenost v zadeve, ki pa imajo povezave z migracijami.

Taka oseba v tem konkretnem primeru zaradi izstopajočega pro-migrantskega aktivizma ne more odločati statusu Ustavnega sodišča primerno objektivno.