Pokojni novinar Boris Cipot je bil prvi, ki je z menoj opravil vsaj malo daljši strokovni (politično-pravni) pogovor - 15. 5. 2018, o vmešavanju Vlade v referendumsko kampanjo. Na spremenjenem portalu (nekdaj vfokusu.si, sedaj vfokusu.com) je sedaj urednik g. Tegov, enega od mojih prispevkov pa tam ni več gor, na spletu ostaja le še arhivirana stran, ki je dosegljiva prek Wayback Machine.

Objavljena je bila v "Ponedeljek, 8. marec 2021 ob 09:45", spodaj pa bom objavil besedilo, da bo ta članek odslej bolje dosegljiv.

Razen nekaj objav sem vseh 8 let (2015-2023) čakal brez izvajanja drugih pritiskov na sodnike, ker sem bil prepričan, da me na koncu tunela čaka pravna rešitev. Sedaj je očitno, da bo morala pravica priti na plano prek drugih oken - prek političnega pritiska:

-----------------------------------------------------------------

Še ena sodna žrtev Marjana Pogačnika?

V zadnjih letih se je pokazalo, da je sodstvo, kot najbolj pasivna od treh vej oblasti, pravzaprav tista, ki je še najbolj prepojena z nekdanjim načinom tovarišijskega delovanja. Temu danes rečemo globoka država v sodstvu. Izvršilna in zakonodajna veja sta vsakodnevno pod pritiskom javnosti, mediji o njih poročajo vsakodnevno, v sodnih dvoranah pa se - daleč od oči, daleč od srca - dogajajo številne osebne drame, katerih posamične žrtve in njihovi kriki ostajajo neslišani.


Pred dnevi smo naleteli na nov primer žrtve razvpitega predsednika okrožnega sodišča Marjana Pogačnika, katerega posegi so nam znani že iz številnih drugih sodnih dram, pa se kljub temu vede, kot da njegove vladavine ne bo konec.


Z nami je Blaž Babič, na svojem Twitter profilu ste objavili nekaj podrobnosti svojega primera, v katerem nastopa Marjan Pogačnik. Za kaj gre?

Blaž Babič: Najprej naj se Vam zahvalim za pozornost, da ste opazili mojo objavo in jo štejete za pomembno. Moj sodni primer se je pričel odvijati leta 2015, torej smo sedaj v 6. letu. Gre morda za nekoliko neobičajno vsebino, ki pa vendarle v nekaj elementih posega v obstoječo sodno prakso. Od leta 2013 sem dve leti in dva meseca sodeloval s tedanjim prijateljem, g. Dolinarjem, v obetavnem poslovnem projektu. Njegova ideja o uporabi tehnično obdelanega lesa za gradnjo plovil je bila po moje tako pomembna, da sem ji rade volje posvetil toliko časa. To je bil tudi čas, ko je (Cerarjeva, SMC) vlada vodila pravo kampanjo za ozaveščanje gospodarske izrabe lesa, te strateške surovine.

Kje je pri tem prišlo do zapleta?

Blaž Babič: Kljub številnim medijskim aktivnostim v resnici nismo mogli priti do resnih zagonskih sredstev s strani države, zato sem v krogu prijateljev poskrbel za prva posojila, da je lahko g. Dolinar sploh držal projekt nad vodo. Sicer je sam nihal med velikimi razvojnimi vizijami in potenciali, na drugi strani pa se je soočal z dokaj trpko realnostjo. Pred tem sem mu še pomagal izviti se iz najhujšega primeža t.i. celjskih oderuhov in goljufov, zato sem resno računal, da je najina zveza dovolj trdna tudi za poslovne preizkušnje. Po dveh letih aktivnega iskanja priložnosti sva tako prišla do skromnega proizvodnega prostora v Kočevju in pričela graditi 5-metrsko jadrnico. Julija 2015, ko je imel napeljan dogovor za sestanek z enim večjih konstruktorjev plovil pri nas, pa me je nepričakovano in grobo odslovil.

Kar tako?

Blaž Babič: Vedno me je vsem poslovnim in osebnim znancem predstavljal kot "drugega človeka" v podjetju, tistega, ki ga bo nasledil, ko se bo sam utrudil. Dejstvo je, da brez mene sam nikoli ni bil sposoben napisati niti korektnega dopisa, takega brez slovničnih in tipkarskih napak. Seveda sem najprej moral "globoko dihati", da sem dojel, kaj se je pravzaprav zgodilo. Cel mesec sem potreboval, da pridem k sebi, pozval sem ga k vsaj minimalnemu poplačilu mojega vloženega truda in po njegovem vztrajnem molku sem v zadnjem trenutku sam vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, hkrati s tožbo za ugotovitev nezakonite prekinitve le-tega.

Mar to ni bilo dovolj?

Blaž Babič: Žal je bila ta vloga le začetek te dolge poti. Po pol leta je Dolinar očitno ugotovil, da sam ne bo zmogel in da je ostal brez vlečnega konja, da torej moja tožba deluje tako grozeče, da je zanj najbolje, da podjetje spravi v stečaj. To je storil po hitrem postopku, sam o tem nisem bil niti obveščen s strani sodišča, in predem sem se ovedel, že je bil postopek pred Delovnim sodiščem končan, saj je tožena stranka prenehala obstajati.

Kakšen je bil vaš naslednji korak?

Blaž Babič: Pričela se je mukotrpna civilno-pravna pot, ves čas pospremljana z BPP storitvami (brezplačna pravna pomoč), ki pa jih še zdaleč ni lahko pridobiti, marsikdaj pa tudi pomenijo, da odvetniki ne najdejo dovolj motivacije za nadpovprečen trud. Omeniti moram odvetnico Šikovec Ušaj, ki približno eno leto najinega sodelovanja pred edino obravnavo ni niti enkrat našla niti pet minut časa za posvet z menoj. Nanjo sem se vsekakor preveč zanašal, izbral sem jo namreč prav zato, ker sem vedel, da že pozna Dolinarja in njegovo dvojno osebnost in mi ni bilo potrebno razlagati ji, da imam prav - tako sem si vsaj napačno predstavljal.

Kaj se je zgodilo na okrožnem sodišču v Ljubljani?

Blaž Babič: Zbral sem vse dokaze na CD-ju, elektronskih dokumentov (dopisov, e-pisem, kataloga, slik, itd. ) je bilo prek 1000, skupaj približno 250 Mb. Seveda sem to lahko storil, saj sem ves čas bil tudi - med drugimi vlogami - poslovni sekretar. Predlagal sem tudi 15 prič, ki so vse v živo videle najin poslovni in siceršnji prijateljski odnos, ter bi to zlahka tudi potrdile. Potrpežljivo sem čakal na glavno obravnavo. Enkrat celo se je Dolinar izognil razpravi, pa se zlagal, da je bil v zdravilišču v Laškem. Sodnica je šla to preverjat - in ga tam ni bilo.

Kdo je bila sodnica?

Blaž Babič: Bila je višja sodnica Božena Novak. Na sami razpravi sem ugotovil, da - milo rečeno - nima niti pojma o resničnem poslovnem življenju, še manj pa je pokazala uravnoteženosti in doživel sem skrajno šikaniranje z njene strani, moja odvetnica pa kot da ji je pri tem zgolj asistirala. Na sami obravnavi je zavrgla vse moje priče kot nepomembne, zavrgla je tudi vse pisne dokaze (v elektronski obliki), poslušala je zgodbo toženega Dolinarja, ki pa je prihajal na dan s tako očitnimi lažmi, da bi jih spregledal prav vsak že na kraju samem. Sodnica mi je tudi jemala besedo, me prekinjala, dobesedno poniževala in me na koncu obravnavala kot nebodigatreba.

In njena sodba?

Blaž Babič: Najprej sem dobil zapisnik, v njem sva pričala samo tožnik in toženec, dolg je bil 30 strani. Prepričan sem bil, da je v njem dovolj njegovih laži, da bo sodnica zlahka ugotovila njegovo krivdo. Ampak ne, sodba je bila napisana s strani nekoga, ki ne dojema, da delovni proces ni le proizvodnja za delovnim trakom, ampak da je potrebno podjetje v prvih letih tudi zagnati, samo proizvodnjo pa sploh vzpostaviti. Dodatno je ignorirala 8. člen ZGD, ki govori o spregledu pravne osebnosti, če torej lastnik podjetja (v tem primeru hkrati tudi direktor) zlorabi svoje podjetje za protipravne cilje. Dolinar mi je namreč dve leti in dva meseca obljubljal vse, od zaposlitve, do službenega stanovanja in avtomobila - seveda, za "naslednjim ovinkom".

In potem?

Blaž Babič: Šel sem še gledat sodno prakso in dodatno ugotovil, da po dveh letih delovno razmerje - četudi niso izpolnjeni vsi pogoji (sklenjena pisna pogodba o delovnem razmerju) - postane pravno priznano, in imel sem dovolj materiala za pritožbo, ki sem jo spisal na 55-ih straneh. Šlo je za podrobno analizo zapisnika zaslišanja, hkrati z vsemi ostalimi navedbami. Pritožbo je sicer z levo roko napisala tudi odvetnica Ušajeva, potem pa sva končala s sodelovanjem. Na predlog znanke sem šel preverjat, ali je bila sodnica Božena Novak sploh določena po veljavnem sodnem redu. Marjan Pogačnik mi je v dopisu odgovoril (seveda tega ni pisal sam, je pa podpisan), da sodnica resda ni bila določena po sodnem redu, ampak da to "ni taka napaka, da bi jo šteli za kršitev pravice do poštenega sojenja". Si predstavljate?!? Ista sodnica, ki je nastavljena mimo sodnega reda, potem pa tako obdela mene kot tožnika, da naj ne bi bila niti nastavljena, niti pristranska?!? Težko verjamem, še posebej zato, ker se je Dolinar večkrat pohvalil, da je bil šofer za SDV. V svoji naivnosti sem želel verjeti, da ga je na stara leta srečala pamet, pa sem se očitno zmotil. Sodni sistem pa ga je podprl na polno.

Kaj je reklo višje sodišče?

Blaž Babič: Še slabše so se odrezali. Mojo pritožbo so razglasili za laično. Tudi tu sem doživel plehki formalizem, ki z dejanskim primerom ni imel ničesar skupnega. Materialna resnica zanje ne obstaja, kar si zadajo, tako obrnejo besede, ključne napake kolegice pa so spregledali in pometli pod preprogo.

In naprej?

Blaž Babič: Jasno je bilo, da s prejšnjo odvetnico ne morem več naprej, zato sem v stiski (in v pogojih COVID epidemije!) iskal novega odvetnika. Na srečo sem ga našel, vendar pa je že skoraj potekel čas za ustrezno predpripravo za pisanje predloga za dopustitev zahteve za revizijo, naslovljenega na Vrhovno sodišče. Kljub časovni stiski smo na kratko in zgoščeno predstavili, o čem naj bi govorila zahteva za revizijo - o kar trojnih bistvenih postopkovnih kršitvah (napačna sodnica, protipravno zavrženje prič in neupoštevanje dokazov, šikaniranje na sami obravnavi) in dvojni kršitvi obstoječe sodne prakse (več kot dvoletno delovno razmerje in spregled pravne osebnosti).

Je Vrhovno sodišče pokazalo razumevanje?

Blaž Babič: Žal ne. Izpadlo je, kot da si oni želijo vloge, ki bo kot nekakšno izpolnjevanje formularskega obrazca. To je absurdno, ne le iz časovnega razloga, opisal sem že časovno stisko, gre za to, da ne more biti pred-korak (predlog za dopustitev) pomembnejši od same vsebinske zahteve za revizijo. Po njihovo z novim odvetnikom nismo dovolj natančno opredelili, katero vprašanje sodne prakse naj bi v sami revizijski zahtevi sploh obravnavali? Odvetnik mi je nato zagotovil, da gre tu za prakso Vrhovnega sodišča, kjer s klišejskimi (kopiranimi) obrazložitvami množično zavračajo zadeve in s tem zmanjšujejo pripad. Jasno je bilo torej, da moramo poskusiti še na Ustavnem sodišču.

In Marjan Pogačnik?

Blaž Babič: Ja, tukaj se ponovno vrnemo do njega. Krog za zaključi. Ko sem vložil prošnjo za BPP, za zastopanje na Ustavnem sodišču, in v njej navedel številne ustavne člene, ki da so bili kršeni v mojem postopku (od temeljne pravice do poštenega in učinkovitega sojenja, do nenazadnje pravice do dela in njej sorodnih pravic), se je prav tisti Marjan Pogačnik, ki je odgovoren za nastavitev neprave in krivične sodnice Novakove, postavil kar v vlogo Ustavnega sodišča in sam obdelal vse ustavne člene, ki sem jih izpostavil, na kar sedmih straneh - in mi dal vedeti, da so moje možnosti za uspeh na Ustavnem sodišču dovolj majhne, da mi ne mislijo odobriti stroškov za BPP. S tem je poskusil meni onemogočiti nadaljevanje postopka in na kar najbolj eleganten način zaščititi preiskovanje njegove lastne izvorne protipravnosti.

Vam je s tem preprečil vložitev ustavne pritožbe?

Blaž Babič: Na mojo veliko srečo je bila odvetniška pisarna tako agilna, da je že vložila pritožbo, preden je prišel ta nesprejemljivi zavrnilni odgovor. Sicer bi ostal brez vsega, samo zaradi tovarišijskega komplota, katerega nosilec je dejansko predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Marjan Pogačnik, eksekutorka pa je bila sodnica Božena Novak. Verjetno ni samo moja ocena, da taki ljudje na takih položajih v sodstvu nimajo kaj početi. Prosim, dodajte moj poziv vsem podobnim žrtvam, tako Pogačnika, kot tudi sodnikov in sodnic, kot je Novakova, da se pričnemo povezovati. Sam sem dosegljiv na Facebook in Twitterju, pa tudi na Publishwall imam svoj blog.

Hvala Vam za ta pogovor.

Blaž Babič: Hvala Vam!

Intervju pripravil Boris Cipot

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Povezava do nedavne objave na blogu, z dne 19. 6. 2023

Dokaz o nedelovanju pravne države - še na mojem primeru

Dandanašnji isti Pogačnik od mene pričakuje 750 evrov za pokritje stroškov BPP za Dolinarja na 1. stopnji, kar je še dodatno poniževanje mene kot žrtve KRIMINALNEGA SODNEGA SISTEMA.