V zadnjem obdobju je bilo na področju (političnega, ustavnega) prava javnosti ponujenih kar nekaj pomembnih vsebin.

Nastop vrhovnega sodnika Jana Zobca v DZ, na 9. nujni seji ODBORA ZA PRAVOSODJE DZ, dne 22. junija 2023 je bil kratek, a pomemben uvod v njegov kasnejši intervju za Demokracijo.

Seja je tudi pomembna zaradi katastrofalnega vodenja s strani Lene Grgurevič, ki tako pomembne funkcije ni sposobna opravljati.

A poglejmo si nastop nekdanje sodnice, sedaj celo predsednice DZ, ki v svojem kratkem izvajanju prikaže vso nesposobnost dejansko razumeti načelo zavor in ravnovesij (checks and balances), ki je eno temeljnih gradnikov vsakršne demokratične ureditve, ki temelji na delitvi oblasti in vladavini prava.

Zaradi njene "literarne žilice" je nastal roman Gretin greh, pa sem to pomešal še z naslovom filma "Najini mostovi" - in tako je nastal naslov tega blog zapiska.

Iz zapisnika seje tako beremo:

24. TRAK: (DAG) – 11.55, 25. TRAK: (SC) – 12.00, 26. TRAK (VI) 12.05

MAG. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ (PS Svoboda): Najlepša hvala za besedo.
Ja, v bistvu bom takole povedala, na nek način sem začudena, da se pogovarjamo o nadzoru nad sodno vejo oblasti, ko… Pravzaprav vam bom kot nekdo, ki je bil precej časa vpet v sodno vejo oblasti, povedala, da sodišča imajo pravzaprav zelo dobre nadzorne sisteme in znajo poskrbeti sama zase, tako kot morda… ali pa bom rekla za razliko od kakšnih drugih institucij, so sodišča tista, kjer imajo ta nadzor dobro urejen. In tudi sama sem večkrat videla, kako ta nadzor v praksi deluje. Sama torej menim, da je nadzornih instrumentov nad sodiščih pravzaprav preveč oziroma da so nekateri celo nepotrebni. Pa ne želim tu sploh zdaj polemizirati o tem, ali je Služba za nadzor sodne uprave pri Ministrstvu za pravosodje potrebna. Moje mnenje je, da morda niti ne, ampak če jo že imamo,

25. TRAK: (SC) – 12.00

(nadaljevanje) je pa tudi dobro, da kvalitetno izvršuje svoje pristojnosti in seveda vse samo v okviru svojih pristojnosti. To se pravi, da ne posega nikakor v vsebinsko delo sodišč in jaz mislim, da se tega ta služba tudi striktno drži.
Govorili smo o zaščiti sodnikov pred zunanjimi in notranjimi vplivi oziroma to je bilo večkrat omenjeno. Veste, videla sem, kako to izgleda, ko sodnik ni zaščiten predvsem pred zunanjimi vplivi, ker znotraj sodišča ti nadzorni mehanizmi kar dobro delujejo, zunaj je pa malo drugače. Jaz sem bila sodnica še v času, ko se je na veliko protestiralo pred stavbo Vrhovnega sodišča, ko je višje oziroma Vrhovno sodišče odločalo v zadevi Patria in kako so se sodniki takrat počutili, ko so bili tudi fizično ogroženi oziroma so se bali celo za svojo fizično varnost. Sama sem doživela s strani prejšnje oblasti, kako je, ko izvršilna oblast pritisne na sodno oblast, da se mora na nek način znebiti ali sankcionirati, disciplinirati sodnika, ki si pač drzne izreči kakšno ostro besedo zoper izvršilno oblast. To so bili pritiski na sodnike, to so bili. V zadevah, kot je dodeljevanje zadev, to se pravi, vrstni red in podobno, glede na število zadev, ki jih sodišča letno prejmejo zagotovo bo kje prišlo tudi do kakšne napake, ampak pri tem pa še posebej opozarjam, da precej dvomim, da bo takšna napaka namerna, res dvomim, ker sodišče oziroma sodniki in sodnice so po mojih izkušnjah osebe s precej višjo moralno integriteto kot drugi funkcionarji in to trdim zdaj, s tem, da sebe dajem tudi tukaj morda na tisto slabšo stran. Ampak so, sodniki in sodnice so osebe, ki so šle čez precej sit, da so postali to, kar so, še zmeraj predano opravljajo svojo službo, kljub temu, da so podplačani, izrazito podplačani predvsem v primerjavi s svojimi kolegi iz ostalih evropskih in celo balkanskih držav in stoično prenašajo neverjetne žalitve, ki prihajajo iz drugih dveh vej oblasti, predvsem iz opozicije. Tako da, kar se tiče tega nadzora, da se mi zdaj pogovarjamo o tem kako jih bomo pa še nadzorovali pa dajali neka nova priporočila pa kriterije, pa ne vem kaj še vse, dragi moji, a veste, toliko kot je tam ene pokončnosti bi taka merila morali pravzaprav predpisati za koga drugega ne pa za sodnike, ker je pravzaprav je smešno, da tisti, ki, saj smo sami videli zdaj eno tako izvajanje, da tisti, ki sami, ne vem, govorijo ali neumnosti hujskajo, prepletajo ideološke vsebine s strokovnimi in odpirajo zadeve, ki jih nek odrasel človek, ki se zaveda svojega položaja, če je poslanec, ne bi odpiral, kot je parlamentiranje o zadevi, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno oziroma tukaj celo o zadevi, o kateri Ustavno sodišče še ni odločilo. Tako da, jaz mislim, da te razprave o tem, kako bomo zdaj mi, ne vem, nadzorovali na kakršenkoli način sodno upravo sodišča, so po mojem mnenju popolnoma nepotrebne. Raje se pogovarjamo o spremembi sodniške zakonodaje, raje se pogovarjamo o tem, kako bomo reorganizirali delo prvostopenjskih sodišč, raje se konec koncev pogovarjamo o tem, ali bodo sodniki še naprej prenašali po cesti spise zaradi tega, ker se morajo iz svoje pisarne seliti čez cesto v obravnavno dvorano, ker nimajo normalnih prostorskih pogojev. Raje se pogovarjamo o tem ali bodo imeli sodniki socialne transfere, ker je plača takšna kot je njihova, o tem se raje pogovarjamo. Pogovarjamo se raje o tem, da ali obstaja korupcijsko tveganje, zaradi takega položaja sodnikov, ne pa o tem, kako bo zdaj zakonodajna oblast nadzorovala sodno vejo oblasti, ko veste, jaz pravzaprav menim, da je bolj prav obratno. Sodna veja oblasti je, in to trdim

26. TRAK (VI) 12.05

(nadaljevanje) zdaj spet z vso svojo integriteto, korektiv drugima dvema vejama oblasti. Sodna veja oblasti se je velikokrat izkazala kot tista zadnja, pokončna, zadnji branik pravne države, zakonov in ustave te države. Tako da prav vsi tukaj bi se pred vsakim sodnikom lahko globoko priklonili.
Kar se tiče predsednikov sodišč, sama menim sicer, da bi bilo prav, da bi se morda mandate, število mandatov predsednikov sodišč lahko omejilo. Zaradi tega, ker sodišča tudi tukaj potrebujejo prevetritve in so nekateri sodniki na teh mestih, govorim, sodniki, ki so predsedniki sodišč na teh mestih že zelo dolgo. In po nekem določenem času se človek tudi izpoje in potrebuje nek svež veter. Sodišča so konec koncev tudi tista, kjer imajo manko generacij, zaradi tega, ker niso sprejemala v svoje vrste, niso mogla sprejemati zaradi zmanjševanja števila sodnikov novih kandidatov. Me pa veseli tisto, kar mi je povedal predsednik Vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević, s katerim sem se srečala pred kratkim, ko mi je predal letno poročilo o delu sodišč in mi je predstavil nekatere nove rešitve, organizacijske ukrepe, kadrovske ukrepe, kar bo, verjamem, rezultiralo v večji učinkovitosti sodišč, manj napakam pri recimo dodeljevanju zadev, čeprav res, oprostite, jaz sem tole prebrala, ampak jaz niti enega primera ne vidim tukaj noter. Mi se tukaj kar pogovarjamo nekaj na splošno, neke napake pri dodeljevanju zadev. Jaz jih tu sploh ne vidim in v svoji 15-letni praksi na sodišču nisem videla enega samega primera napake pri dodeljevanju zadev, ker se na to resnično zelo pazi. Potem ti ukrepi, ki jih je predlagal oziroma jih že izvaja predsednik Vrhovnega sodišča, bo, pa mislim, da na koncu prispevalo tudi k višjemu ugledu sodišč. Jaz upam, da bomo tudi poslanke in poslanci tisti, ki se zavedamo pomena sodne veje oblasti in ji ne govorimo več tretja veja oblasti, ampak ena izmed vej oblasti, ker gre za popolnoma enakovredno vejo oblasti, popolnoma enakovredno, da bomo tisti resnično, ampak verjamem, da vemo kakšne so naše pristojnosti, v kolikšni meri lahko s kritiko posežemo v delovanje sodišč oziroma na katero področje se s kritiko sploh lahko spustimo, da bomo tudi mi s spoštovanjem, ki ga bomo pokazali sodni veji oblasti, tudi pri državljankah in državljanih dvignili ta občutek. Sodišča potrebujejo - veste kaj potrebujejo sodišča? – mir. Mir potrebujejo, da bodo lahko dobro delala. Mir potrebujejo, potrebujejo dobro zakonodajo in pri oblikovanju zakonodaje morajo biti slišani zaradi tega, ker so oni tisti, ki to zakonodajo izvršujejo. Govorim o materialnih procesnih zakonih, ki jih sodišča uporabljajo. In to, da jim zaupamo, gre za strokovnjake, pravne strokovnjake, veste, tiste, ki so res študirali ustavno pravo, ki vedo, da karantanske pogodbe ni - jaz sem pravna zgodovinarka, pa nikoli nisem slišala zanjo -, ki vedo kakšen je razvoj prava bil pri nas, ki vedo, da je naše trenutno pravo, ki ga imamo, zmes rimskega prava do katerega recepcije je prišlo v srednjem veku in potem naprej in pa germanskih prav, ki znajo pravo razlagati. Tako da pustimo, prosim sodnice in sodnike naj opravljajo svoje delo, ker jaz verjamem, da večina med njimi, velika večina dela to predano in bo predano delala še naprej. In verjamem, da če bodo imeli pogoje, če jim bomo mi omogočili pogoje, ker to rabijo oni pogoje, dobre, materialne, kadrovske, finančne, ne pa nadzor, še nadzor, pa nadzor - kakšen nadzor, lepo vas prosim ? - sodišča se znajo sama nadzirati. Oni imajo stopenjsko odločanje in se zelo dobro nadzirajo. Ustavno sodišče pa prosim, ne tlačiti med redno sodstvo, ker je to čisto svoja ustavna kategorija. Toliko z moje strani. Jaz želim sodnicam in sodnikom, vsem predstavnikom sodstva uspešno delo in pa dobro sodelovanje. Želim si njihovega tvornega sodelovanja pri oblikovanju zakonodaje, take, ki bo omogočala hitro, učinkovito in pravično sojenje. Hvala.

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

Niti ne bom komentiral zaenkrat. Nekaj biserov sem podčrtal, pa si sami ustvarite mnenje ...

Poslanki, predsednici DZ in nekdanji sodnici (oddelek za nepremičnine) predlagam zgolj to, da pregleda moj primer in pove, ali bi ona tudi sodila tako, kot sodnica Božena Novak, trije sodniki Višjega sodišča, trije sodniki Vrhovnega sodišča in dvakrat po trije sodniki Ustavnega sodišča ...

pa še Politično pravo na Slovenskem naj si prebere, da se ne bo napihovala glede pravne zgodovine.