Najprej moramo razčistiti kje smo in kdo smo.

V Sloveniji smo imeli 30 let varljivega občutka, da gradimo "novo državo", ločeno od prejšnjih časov in prejšnjih struktur moči.

Pezdirjeva knjiga (Vzporedni mehanizem globoke države, VMGD) opisuje predvsem varno oddaljene operacije, katere naj bi izvajala neka "vzporedna združba", konglomerat varnostno-obveščevalnih, političnih in poslovnih domačih elit, torej globoke države, ki neprenehoma plete iz ozadja.

Vzporednost iz neke preteklosti pa ne takrat, ne danes dejansko ni vzporedna ali mimobežna, ampak še kako deluje v "tuzdajstvu" (izhodiščni sedanjosti) kot neizogibni in celo dominantni, upravljalski del Enovite (Singularne) resničnosti.

Če povzamem še enkrat, v družbi Singularnosti Vzporednega mehanizma (svetova nista dva, "normalni" in oni "udbovski" (pardon, bančniško-sdvjevski), ampak eden), finančno-politični nadzorniki upravljajo z neprivilegiranimi in jim odrejajo, kakšna naj bo njihova "normalnost".

Ko so "naši" rdeči bankirji v tujini naleteli na svoje bankirske gospodarje, so se jim tudi podredili in prilagodili, zato so današnje "agende normalnosti" pravzaprav agende svetovnih gospodarjev in ne agende naših lokalnih gospodarjev, ki so prvim podrejeni. Primer: LGBT+ ideologija, Corona, Zeleni prehod, Digitalizacija, Brezgotovinska družba nadzora ...

Imajo več praznikov kot partizani. pic.twitter.com/03Nf2VhBVe

— Atman (@atmankhu) May 22, 2022

Ti lokalni gospodarji, "ponosni nasledniki" Vzporednega mehanizma dandanes še vedno zlahka sproducirajo lažirane volitve in jih predstavljajo kot nekaj "legitimnega". Na takih volitvah ustvarijo novo politično skupino in jo debelo pozitivno diskriminirajo, ter ji tako zagotovijo zmago.

Elementov lažiranosti volitev je bilo več, nekateri od njih še vedno čakajo na obravnavo na Ustavnem sodišču, ki pa je tudi samo visoko-nadzorovani del prej opisane Singularne Vzporednosti - in se mu prav iz tega naslova tudi nikamor ne mudi.

Sam že dolga leta opozarjam na nek drugi element lažiranosti volitev, ki se skriva v 6. členu ZVRK in 12. členu ZRTVS, o čemer sem tudi že pisal.

Glede 6. člena ZVRK naj samo na hitro povzamem, da gre tu za popolno svobodo lastnikov medijev, da si v dveh korakih zagovotovijo take pogoje, pod katerimi lahko oni svobodno diskriminirajo in cenzurirajo kogarkoli oni želijo, enako pa velja tudi za privilegiranje in promocijo tistih, ki jim zagotovijo na dolgi rok večje dobičke.

Lastniki medijev morajo torej sami sebi napisati pravila, glede katerih ni nobenih omejitev, ta pravila pa morajo nato samo še javno objaviti. To je približno tako, kot da bi si smel vsak avtoprevoznik za svoje tovornjake ali avtobuse pisati lastna CPP (cestno prometna pravila). Eni bi si samo-predpisali, da bodo vozili izključno po levem, hitrem pasu avtoceste, drugi bi si samopredpisali, da lahko njihovi vozniki vozijo do 24 ur skupaj, spet tretji bi si samopredpisali, da imajo lahko na posameznih odsekih neomejene hitrosti. Slovenci imamo radi primerjave s prometom, ker lahko tako hitro razumemo, kajne? Počasi le dojamemo, da so potrebna neka enotna pravila, ki veljajo za vse, da si ne more vsakdo pisati svojih ...

No, lastniki zasebnih medijev v Sloveniji si jih lahko. Oni si ponavadi samopredpišejo, da se bodo držali "najvišjih novinarskih standardov", da bodo izvajali lastno uredniško politiko, kateri bolj drzni pa dodajo še to, da se bodo ravnali po željah svojih bralcev/gledalcev.

Kaj si torej samopredpišejo? Popolno samovoljo! Zato lahko v Odlazkovih časopisih in radijih, na N1, predvsem pa na POP TV, Kanal A in Planet TV nemočno opazujemo strogo filtrirane nastope vnaprej določenih "zmagovalcev časa". Jankovića so naredili tako, Bratuškovo, Viranta, Cerarja, Šarca in sedaj Goloba. Patetično na kvadrat, ampak slovenski povprečni volilci (PSV-ji) še vedno niso sposobni videti vzorca in njegovih posledic.

Sedaj pa še 12. člen ZRTVS. Ta je v osnovi diskriminatoren. O tem se US že večkrat ni želelo izreči, je bežalo pred lastno odgovornostjo, rado pa se skriva za neko popolnoma izmišljeno frazo/paradigmo, da naj bi imela večjo težo "preglednost volitev". Kaj to je, tudi pri njih ostane nedefinirano, sliši pa se kunštno.

Če poskusim razumeti, naj bi šlo za to, da po njihovo povprečni slovenski volilec (PSV) lahko izbira med desetimi izdelki ali blagovnimi znamkami, ne zmore pa več odločati med dvajsetimi ponujenimi izbirami. Zato mu pomaga tudi Ustavno sodišče, ki zavaruje privilegij urednikov RTV SLO, da odberejo "parlamentarne" in "neparlamentarne" stranke posebej in tema dvema skupinama dodeli ločene oddaje, ločena soočenja.

Na ta način tudi na RTV SLO poskrbijo, da ne prihaja do mešanja, ki bi pri PSV sicer vzbujalo občutek, kot da bi lahko bili vsi primerni za delo v DZ. Pa niso. Ker edini primerni so NJIHOVI, tisti, ki ji odobrijo pri VMGD.

In zato se naenkrat Pivčina Naša Dežela, Bulčina Dobra država in Naša priložnost, predvsem pa Golobovo Gibanje Slovenija popolnoma mimo zakonskega kriterija (da mora ista stranka na prejšnjih volitvah pridobiti vsaj en mandat), po nekaj kolobocijah znajdejo na soočanjih RTV SLO kot "parlamentarci". Naenkrat prenehajo stokati o deprivilegiranosti, o diskriminaciji. Ne, tega stokanja oni naenkrat več ne potrebujejo, sedaj jim gre samo še za zmago.

Sledi še 2. del, v katerem bom razgalil tako lažnost GS, kot tudi lažnost jutrišnje stavke novinarjev in nenazadnje lažnost "nevladnih borcev proti diskriminaciji", ki vsi - ker so del VMGD in žrtev lastne požrtnosti - gledajo stran, ko se nad drugimi vrši diskriminacija.