Kot sem že navedel večkrat v svojih zapiskih, v Republiki Sloveniji ni demokracije. Za namen hitrejšega deljenja po spletu bom tu še enkrat navedel, zakaj dejansko ne moremo govoriti o delujoči demokraciji, zraven pa vam navedem še citate ključnih členov.

1. Financiranje političnih strank je diskriminatorno. Financiranje strank je temelj od temelja vsakega sistema, ki bi ga hoteli šteti za "demokratičnega". Ga ne poznam človeka v Sloveniji, ki bi se s tem ukvarjal vsaj 10% toliko, kot sem se sam. Še več, večina "borcev", ki mi je prišla na pot, je to vsebino preslišala, bodisi zato, ker je ni bila sposobna dojeti ali pa ker niso imeli takih navodil.

23. člen ZPolS
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor kandidirale svoje kandidatke ali kandidate, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1% glasov volivcev.

(2) Če je na volitvah več strank predložilo skupno kandidatno listo, imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna, če so v državi dobile najmanj 1,2% glasov (če sta skupno listo predložili dve stranki) oziroma najmanj 1,5% glasov (če so skupno kandidatno listo predložile tri ali več strank).

(3) Stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena so upravičene do 25% sredstev, namenjenih v proračunu za financiranje političnih strank, v enakih deležih, do preostalih 75% sredstev pa so upravičene sorazmerno s številom glasov volivcev, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. Stranke, ki so predložile skupno kandidatno listo, si delijo sredstva, pridobljena na podlagi proporcionalne delitve, v skladu z medsebojnim sporazumom, če sporazum ni sklenjen, pa po enakih deležih.

(4) Sredstva, namenjena financiranju političnih strank, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo presegati 0,017 % bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna. Višina sredstev, ki pripadajo posamezni stranki, se določi v finančnem načrtu državnega zbora.

(5) Sredstva se strankam izplačujejo po dvanajstinah.

Zaradi 1. odstavka je preprečeno trenutno 12-im strankam, ki niso zbrale po 1% glasov, skupaj pa imajo več kot 4% glasov, da iz proračuna ne dobijo nič in se ne morejo razvijati. Ker se ne morejo razvijati, se na oblasti zadržujejo vedno iste sile, saj resne izvenparlamentarne konkurence ni.

Zaradi 4. odstavka vladajočim ni več v interesu, da ljudje sploh še hodijo na volitve, saj ne glede na udeležbo (ali poskus bojkota) ostane denar za razdelitev med stranke Sistema količinsko popolnoma enak.

Sam bi dokaj zlahka napisal še eno pobudo za oceno ustavnosti tega člena, to določene stranke tudi vedo (DOM, Poštena država, Zedinjena Slovenija, in drugi), pa vendar ne same, ne z mojo pomočjo ne gredo v boj za poštena, enakopravna sredstva svojih lastnih volilcev.

Tudi zato sem moral ugotoviti, da večina "političnih igralcev" v "političnem gledališču Slovenije" sodi v eno od treh skupin: amaterji, egotripi ali agenti.



2. Način zbiranja podpisov za referendume in volitve je neustaven, prek Upravnih enot, ki jih ima pod nadzorom izvršilna veja oblasti, Ministrstvo za notranje zadeve. Gre torej za neposredno vmešavanje izvršilne veje oblasti v delovanje zakonodajne veje oblasti.

Ko se bo naslednjič zbiralo podpise, bom ponovno sam vložil pobudo, tokrat podkrepljeno z ločenim mnenjem ustavnega sodnika Šorlija.

16.b člen ZRLI
(uradno prečiščeno besedilo)

Volilec da svojo podporo zahtevi z vpisom osebnih podatkov iz drugega odstavka 16. člena tega zakona  ter s podpisom na obrazcu, ki ga določi ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice. Na obrazcu mora biti navedena zahteva za razpis referenduma, na katero se nanaša podpora volilca. Volilec lahko da podporo s podpisom posamezni zahtevi za razpis referenduma samo enkrat.

Volilec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, mora v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, zagotoviti, da lahko volilec da podporo zahtevi v poslovnem času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih sprejemnih pisarnah.

Volilec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. V takem primeru pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, sprejme elektronsko podpisan obrazec, na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto volilca in veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis. Na podlagi pravilno podpisanega elektronskega obrazca pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, izda pobudniku potrjen obrazec, kjer namesto podpisa volilca doda uradni zaznamek o elektronskem podpisu ter takšen obrazec potrdi. V primeru, da podpisnik ali elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, ali centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje zavrne potrditev obrazca in o tem elektronsko obvesti podpisnika.

Organi iz drugega odstavka tega člena  vodijo posebno evidenco potrjenih obrazcev, oddanih osebno in v elektronski obliki. Ta evidenca je uradna tajnost in pravico vpogleda ali izpisa vanjo ima samo sodišče.

Osebe, ki so med potekom roka za zbiranje podpisov v bolnišnicah, domovih za starejše občane, zavodih za invalidne osebe in podobnih institucijah, in osebe na prestajanju zaporne kazni lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi posebej za to pooblaščena oseba te institucije.

Osebe, ki med potekom roka za zbiranje podpisov stalno ali začasno prebivajo v tujini, lahko svojo podporo izrazijo tako, da njihov podpis na obrazcu potrdi uradna oseba diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije v tujini ali oseba, ki jo za potrjevanje identitete volilcev določi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

Osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče, vendar zaradi daljše hude bolezni ali invalidnosti ne morejo pred pristojni organ osebno in ne prebivajo v institucijah iz petega odstavka tega člena , lahko svojo podporo zahtevi volilcev dajo pred uradno osebo pristojnega organa, ki takšne osebe obišče na domu najpozneje šest dni pred iztekom roka za predložitev zahteve volivcev.

Zahteva za izdajo obrazca iz petega in šestega odstavka tega člena  ter zahteva za obisk uradne osebe iz prejšnjega odstavka se lahko vloži najpozneje petnajst dni pred potekom roka za predložitev zahteve volivcev.

Če je podpora dana na način iz petega in šestega odstavka tega člena , mora pobudnik zahteve volilcev za razpis referenduma pred predložitvijo zahteve volilcev poskrbeti za vpis podpore v evidenco potrjenih obrazcev.

Vse morebitne zbiratelje podpisov za referendumske zahteve pozivam, da se pred zbiranjem podpisov poučijo o tematiki. Če jih ta vsebina ne bo zanimala, jih bom prisiljen oceniti, kot sem navedel zgoraj (egotripi, amaterji ali agenti).

3. Volitve in referendumi so nedemokratični in neustavni, tu ni več nobene dileme, čakam samo še na peti dobljeni primer na Ustavnem sodišču, čeprav zavlačujejo že onkraj okusnega.

6. člen ZVRK
(neuradno prečiščeno besedilo)

(1) Izdajatelji medijev morajo najkasneje 45 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu določiti in objaviti pravila (obseg, pogoje in način) za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju.

(2) Radiotelevizija Slovenija v času volilne kampanje zagotavlja programski čas predstavitvi kandidatov oziroma mnenj o referendumskem vprašanju v skladu s tistimi določbami zakona, ki ureja Radiotelevizijo Slovenije, ki urejajo politično propagando v programih Radiotelevizije Slovenija.

(3) Izdajatelji drugih tiskanih in elektronskih medijev v neposredni ali posredni večinski javni lasti morajo zagotoviti vsem organizatorjem enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, s pravili iz prvega odstavka tega člena  pa morajo zagotoviti enakopravnost organizatorjem volilne kampanje pri predstavitvi kandidatov in njihovih programov, pri čemer se lahko predvidijo posebni termini ali prostor za politične stranke, ki so že zastopane v državnem zboru ali za politične stranke in kandidatne liste, ki so že zastopane v predstavniških organih lokalnih skupnosti, in posebni termin ali prostor za politične stranke in kandidatne liste, ki še niso zastopane v državnem zboru oziroma v predstavniških organih lokalnih skupnosti.

Lastniki zasebnih medijev - npr. PRO PLUS d.o.o. (POP TV + Kanal A) - ima 70% gledanost, hkrati pa prav nobene dolžnosti zagotavljanja enakopravne predstavitve kandidatov na volitvah ali dveh nasprotnih referendumskih taborov.

12. člen ZRTVS

(1) RTV Slovenija mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov (v nadaljnjem besedilu: kandidatov), političnih strank in njihovih programov. RTV Slovenija je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžna upoštevati načela iz 4. člena tega zakona .

(2) Čas, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, je za vse enak, prav tako so enaki pogoji za njihovo predstavitev v okviru predvolilnih oddaj.

(3) Politične stranke in neodvisni kandidati, ki niso zastopani v državnem zboru oziroma v Evropskem parlamentu, morajo imeti skupaj na razpolago eno tretjino skupnega časa, ki ga RTV Slovenija določi za vse politične stranke in kandidate, ki sodelujejo na volitvah. RTV Slovenija tem strankam oziroma kandidatom omogoči predstavitev v okviru njim namenjenih posebnih predvolilnih predstavitev v od oddaj iz prejšnjega odstavka ločenih terminih, tako, da je vsaki od teh strank oziroma vsakemu od neodvisnih kandidatov omogočena medsebojno enakopravna predstavitev.

(4) Kandidatkam oziroma kandidatom za predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) mora RTV Slovenija zagotoviti enak čas in pogoje za predstavitev.

(5) RTV Slovenija mora najpozneje 15 dni po razpisu volitev za predsednika republike oziroma volitev v državni zbor, Evropski parlament ali lokalnih volitev objaviti način, oblike, obseg in pogoje za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov iz prvega odstavka tega člena  v svojih programih, dnevnem tisku ali na drug način, dostopen javnosti.

Gre za ločenost med Sistemskimi in izvensistemskimi strankami, da ne pride do soočenja, da volilci ne morejo presoditi, kdo od "nepoznanih" bi lahko mirno sezul kakega sistemsko-nastavljenega igralca.

Poleg ločenosti je treba tudi vedeti, da je število prvih in drugih strank podobno, tako da dobijo priviligirane 2/3 časa med sabo, druge pa le 1/3 časa.

Za STA, Siol in Planet TV, kljub temu, da so v večinski državni lasti, ta pravila ne veljajo.

---------------------

Toliko na hitrico o tem, ko vam bo kdo naslednjič rekel "saj ste sami izvolili take politike, zdaj jih pa prenašajte".

Ne, niste jih izvolili po svoji svobodni volji in oni niso imeli enakopravnih možnosti za predstavitev!

Spet dodajam, sem praktično edini v državi, ki se s temi temeljnimi temami sploh ukvarjam in izpostavljam.

Kdor se s temi členi zakonov ne misli ukvarjati, bodite prepričani, ni iskren v svojem nastopu. Naj vam služijo kot hitri opomnik:

6 ZVRK
12 ZRTVS
16b ZRLI
23 ZPolS
90 URS

Zadnji se seveda nanaša na spremembo 90. člena Ustave, zaradi katere ljudstvo več ne sme odločati ne o mednarodnih pogodbah (ki jih lahko v škodo ljudstva podpiše Sistem) in ne o zakonih, ki se tičejo davkov ali izvrševanja proračuna (to so bistvene vsebine, brez njih ni demokracije, ampak nam so že odvzete).

Ko boste dojeli te člene, lahko gremo naprej.

Do takrat lep pozdrav,

Blaž