ali...
 
O zakulisju III. SLOVENSKE POLITIČNE LIGE

Ta del bi moral oštevilčiti z vsaj 51, ampak o tem na koncu.



Sestanek. Kot sem že opisal, je bilo Šišku popolnoma jasno, v kakšnem prostoru smo. Kdor pozna Bobi bar, ta ve, da je manjši separe od ostalega notranjega dela ločen samo z manjšim zidcem in ničemer drugim (lepo se vidi na 8 sekundi). Imeli smo torej dovolj prostora za več deset ljudi, na koncu pa nas je osem sedelo za eno mizo. In je Vodja pričel... govoriti vsebolj glasno, vsebolj se je drl, mater mu.

Čakaj, ne čakaj, čuj, Šiško, v Ljubljani si, ne mi delat sramote, sem si mislil. In ga prvič pozval, naj se umiri. Pa se ni, njegov scenarij je terjal svoje. In potem, ko ugotovimo, da res "nič ne štima", da so sami problemi, sem seveda dodal, da je očitno velik problem v dogovorih, ki se jih Ani ni pripravljena držat. In potem spet po meni, da kaj se grem, da sem jaz tisti, ki delam probleme na spletu, da odganjam ljudi, ki bi sicer bili pripravljeni priti v stranko.

Okej, vrag je vzel šalo, sem ugotovil ob prvi čikpavzi, po njej pa sem kar sam napravil razpaljotko.

- "Andrej, ti si mi zabil nože v hrbet."
- "Ne, nisem ti jih, če bi te jaz hotel, bi te od spredaj."

Ne vem, kako sicer to zveni vam, ampak mene je to spet spomnilo na tisto njegovo veleumno argumentiranje o podstavljeni bombi. Tip pač očitno ni več gladek.

Preostanek nabojev sem prihranil za Anico in Miheca: "Vidva sta prišla februarja in sta uspela razbiti stranko v treh mesecih!" Ani se je podobno podzavestno zareklo: "Veš kaj, če bi bila midva sposobna neko stranko razbiti v tem času, potem pa taka stranka res ni dosti vredna."

To me je spomnilo na Salomonovo sodbo. Ti ljudje so dejansko hoteli razrezati stranko, oziroma njeno staro jedro, katerega del sem po logiki stvari seveda bil.

Glede na to, da sem do takrat kakih 20 let spoštoval in starejše in bolj izkušene od sebe, mi je bilo nepredstavljivo, da bi nek novoprišlek pokazal toliko neuvidevnosti in tolikšno nujo po zasedanju prostora v ekipi, kamor je prišel. V resnici bi bil pravi odgovor nesrečnega para naslednji: "Kaj, tako misliš? Če je tako tvoje mnenje, potem sva se pripravljena za nekaj časa umiriti, saj je bistveno, da stranka deluje naprej čimbolje. Če res povzročava take težave, potem se opravičujeva." Ampak to jima niti pod razno ni bilo na dosegu umov.

Naj tu navržem še nekaj iz časa omenjenega kongresa/veče stranke v Krškem. Takrat smo Šiška vsi pozivali, naj se čimprej odloči in javno napove kandidaturo za predsednika RS. Sam sem mu zasebno rekel: "Stari, vse te napetosti, ki bodo prisotne v času volitev, niso važne. Edino kar šteje je to, da se ekipa ohrani, da se iz tega čimveč nauči. Prave zadeve rastejo na dolgi rok." Kasneje bom še analiziral, kakšne poteze je po razhodu vlekel Vodja. Same napačne.

Potem sem Bidarja še enkrat opozoril, da vislice nimajo kaj delati v bližini Zedinjene Slovenije, onadva pa, da naj počasi neham, ker da sta že kupila ves material in da ne bosta odstopila od projekta. No, krasno, še ta nožek ste zrihtali, Andrejček.

Bili so torej v neverjetnem precepu. Po eni strani so me prav vsi, razen Matije, na tistem sestanku obdelovali, kot da imajo informacije, da sem res prav jaz in predvsem jaz skrajno nemogoč na fejsbuku. Še Dimitrij, ki niti nima profila na fb, je takrat "vedel", da sem res preveč nediplomatski :)

In ko se je Šiško naslednjič poskušal dreti, sem videl, da je pot v svobodo odprta. Vstal sem od mize, povedal, da izstopam iz stranke, enkrat takrat Mihecu čez mizo še navrgel, da koji k... misli, da je, tega je skoraj dvignilo s stola, ampak ga je Ani zadnjih hip zadržala. Ne bi bilo taktično, saj sta že zmagala.

Andrej in Matija sta stopila za mano, Andrej me je zadržal za roko in rekel nekaj v smislu, daj ne hodi, se bomo pogovorili, pa da ne morem kar tako izstopiti. Sem ga pogledal in mu dejal, da pravkar podajam njemu kot predsedniku stranke in Matiji kot predsedniku Sveta stranke ustno izstopno izjavo.

In potem se je zgodilo. Matija mi je kasneje razlagal, da mu je zaprlo sapo, meni pa se je dokončno potrdilo, da je Šiško že čisto obseden. Takoj, ko sem ponovil, da dokončno izstopam, je bil prvi njegov odgovor:

- "Ja čakaj, kaj pa računalnik?"

E, sine brate lopove, zdaj te pa imam! Torej ti je šlo ves ta čas (11 let!) samo za to, da delam za tvoje "veličastne projekte" izključno brezplačno, pa da si si predstavljal, da ste me z računalnikom kupili še za recimo celo naslednje leto, ko bi bilo treba kot črna živina garati za volitve, sem si mislil.

Nasmehnil sem se, pogledal Matijo, potem pa Andreju razložil, da je bil računalnik - rojstnodnevno darilo.

In svoboden odšel iz vseh njihovih mrež laži.

Zapisnika s tega sestanka niso nikoli pripravili in razposlali, zato ne jemljite zaporedja kot suho zlato, ampak bistvo sem pa povzel.

Ostal sem sam. V približno takšnem stresu, kot te čaka ob razpadu dolgotrajne zveze, ampak tisto sem že doživel večkrat, odhod iz stranke po dolgotrajnem sodelovanju pa tudi sedaj že drugič. Zato mi ni bilo resnično hudo, sem pa pričel vrteti telefon, da sem vsaj Boštjana in Roka čimprej obvestil, kaj in kako se je sploh zgodilo.

Oba sta bila skoraj pripravljena na kaj takega, po drugi strani pa sta oba še zdržala nekaj časa v stranki, saj je dejansko težko ljudem obračati plošče s tako hitrostjo, kot jo v takih izrednih razmerah včasih terja politično udejstvovanje.

Zdaj bom popisal imena tistih članov, ki so še zapustili ZSi.

1. Uroš Stanič - se je odmaknil že kak mesec prej od mene, ker je dosti bolje precenil situacijo in vedenjske vzorce Šiška.
2. jaz - 20.5.2017
3. Boštjan Vogrinec - zanj bom porabil naslednji del, torej osmega.
4. Andraž Erjavec - me je na sestanku nežno z nožem v hrbet, preveč si ni upal, čez nekaj mesecev pa tudi njega ni bilo več zraven.
5. Matija Blatnik - mi je še kasneje povedal nekaj zabavnega s sestanka in upal na pomiritev, pa je tudi njega norost Štajerske Varde dokončno odgnala.
6. Dimitrij Kebe - njega je Šiško odlično nategnil v času predsedniške kampanje, ker je ignoriral vse njegove predloge, da bi Šiško podprl veterane vojne za Slovenijo in reševanje "odprtih vprašanj" nasproti državi. "Veliki domoljub Šiško" se je Kebetu in vojnim veteranom na široko izognil.
7. Rok Melink - pravzaprav do skrajnih meja je podpiral Andreja, zbiral je zanj podpise pred UE Nova Gorica, kljub temu, da že nekaj mesecev ni imel več stalne službe. Andrej mu je obljubljal povračilo stroškov, verjetno pa ste do sedaj že lahko ugotovili, da Andrej rad laže.

Teh sedem nas je torej odšlo, vsi so imeli svoje potenciale in to bi lahko bilo krasno jedro ekipe - ampak s časom. In vloženo energijo. In vztrajnostjo. Ampak ne, Šiško je bolj kot nas rabil Anico.

Ko sedaj gledam nazaj, je šlo v resnici predvsem za to, da Sistem pred vsakimi volitvami poskrbi, da ni motečih faktorjev. Za ZSi je v tem smislu poskrbel Šiško, ki sem ga odtlej vsebolj dojemal kot agenta, ki je zrušil dolga leta grajeno domoljubno politično opcijo, agenta, ki je preveč zlahka opustil reševanje "svete slovenske zgodovine" in se v svojo novo politično prihodnost podal z ljudmi, ki so - žal, ampak resnično, ter skrajno milo rečeno - neposobni politične misli, kaj šele pravih političnih dejanj.

Samo lajanje po fb-ju pač v resnici ne šteje. Štejejo glasovi.

Aja, za konec tega dela moram res dodati hudo finto, ki mi jo je zaupal Matija. Na sestanku, ko so se pobrali od šoka po mojem odhodu, pobegnil jim je namreč dober vlečni konj, so izvedli še debato o tem, kakšne rezultate pričakujejo na bližajočih se volitvah 2017 (ali morda za DZ 2018). In so šli za okus tudi glasovat, tajno, vsak na svoj listek, koliko % pričakuje kdo od njih.

In so padali listki... 2%, 1%, 5%... zmagala pa sta dva... 51% in 61%. To sta bila dokaj gotovo naša dva veletrgovca z ognjeno vodico. Ker za uspešen marketing moraš očitno najprej sam verjeti v norost, ki jo prodajaš, vsaj pri viskiju je tako...

NAPREJ NA 8. DEL