PANTEON STARIH SLOVENOV – VENDOV

pripravila Dimitrij Kebe in Rok Melink


HIŠA BOGOV NA OBMOČJU SEVERNE IN SREDNJE EVROPE

Vse več zmešnjav in ponaredb, ki jih v zadnjem času beremo s strani srbskojugoslovenarske panslavistične linije, ki ima v rokah tudi nekatera staroverska društva v Sloveniji, glede slovenske prvotne vere, naju je spodbudilo, da navedeva še nekaj tehtnih dejstev, o katerih je pisal velik raziskovalec Mitologije, dr. W. Vollmer v svoji knjigi Mythologie, Stuttgart, 1836. Zajema prvotna božanstva starih Slovenov na območju srednje in severne Evrope, od današnje Slovenije do otoka Rujna v današnji severni Nemčiji.

- Svantevit - vrhovni bog, prikazan s štirimi glavami, ki gledajo na vse štiri strani . Imenovan je tudi kot Triglav ali Bog. To božanstvo se je častilo od Norika do Baltika. V samem Noriku pa je bil v veljavi tudi Belin ali Belenus, kot najvišji sončni bog. Častili so ga, kot navaja tudi Vollmer, Noričani, Panonci in Ilirci. Gre za imena dežel in ljudstev, ki so se takrat nanašala izključno na Slovence.

Svetovid, delo benediktinskega meniha, Bernard de Montfaucon, l. 1722

- Radegast - bog Slovenov(Vendov) - je bog časti, moči in odlike, čaščen v Srednji Evropi. Pri nas lahko posebej omenim dve svetišči v Sloveniji, Radgono in Radovljico (Radolca), po katerem je prišlo tudi do imena teh dveh krajev.

- Jutrbog - jutranji bog.

- Podaga ali Pogoda - vendiškoslovenska boginja vremena. Častili so jo s priprošnjo za vreme.

- Prove - vendski bog pravice. Od korena “prov”, izgovorjeno “prou”. Še danes rečemo v skoraj vseh slovenskih narečjih “prou maš” ali prou imaš, enako kot pravda.

- Raživija - boginja ljubezni sveta – Lužiška boginja, čaščena na širšem območju severno-srednje Evrope

- Černebog – čaščen kot hudič in tudi kot dober bog, ki tudi kaznuje

- Zirnitra - boginja lepote

- Perun ali Perkun - stari bog trojnosti. Častili so ga stari Prusi, ki so bili iz rodu Slovenov in v slovenski deželi Istri. Po bogu Perunu je bilo poimenovano tudi slovensko mesto Peran (Piran) v Istri, kjer se je nahajalo tudi njegovo svetišče. Piran je na vseh zemljevidih do leta 1918 slovensko naveden kot Peran (narečno ime za Peruna). Tako je naveden tudi na znamenitem Kozlerjevem zemljevidu iz leta 1853. Tudi slovenski domačini v Istri narečno rečejo Piranu Peran, kar velja tudi za boga Peruna.

- Živa - boginja ljubezni in življenja

- Zlebog - hudič

Vsi omenjeni bogovi so bili čaščeni predvsem od današnje Slovenije do otoka Rujna (op. BB: povezava kaže na zastarelost in okorelost Wikipedije, ki zaradi pristranskega pristopa še vedno cenzurira obstoj Slovenov, oziroma vnose domoljubov, ki bi pravilneje pojasnili zgodovino Slovenov) v severni Nemčiji, vsekakor pa ne na Balkanu. Na omenjenem otoku Rujen se je nahajalo tudi največje svetišče daleč naokoli, staroslovenskega boga Svantevita. To je bilo v kraju Arkona. Waldemar I., zavojevalec in okupator iz Danske, je to največje svetišče porušil in požgal do tal leta 1169, ko je napadel naše prednike Slovene.


PANSLAVISTIČNO PONAREJANJE

Že od časov umetne tvorbe Jugoslavije naprej se pri nas vsiljuje nek skupen “slovanski” panteon. Beseda Slovan, Slovani je umeten pojem, ki je nastal v začetku 19. stol. po jezuitski liniji. Prvi ga je iznesel praški jezuit Joseph Dobrovsky. Z novonastalimi ideologijami umetnih, nenarodnih tvorb, kot so: Panromanstvo, Pangermanstvo, Panslovanstvo in Neokeltstvo, se je v prvi vrsti šlo za teptanje in uničevanje izvornih narodov stare evropske celine in našega izročila. Pri tem smo najbolj nastradali Sloveni: Slovenci, Slovaki, Lužičani, Kašubi in rajni Slovinci ob Baltiku, ki pa so jih po koncu druge svet. vojne dokončno iztrebili Rusi(Rdeča armada) v navezi z Nemci in Poljaki. Tako vzhodni Panslovani, kot narodi južno od nas: Srbi, Hrvatje, Bolgari…, si po novem skušajo lastiti naša božanstva. To pa ima dvojni slab učinek, saj v njihovih pomanjkljivih predstavah popolnoma drugače interpretirajo pomen naših božjih figur ter jih med seboj popolnoma mešajo, da ustvarjajo zmedo, upajoč, da v zmedi lažje zavajajo.

Eden od zgovornih primerov je panslavistična interpretacija “Svaroga”, ki so si ga panslavisti privzeli kar za svojega vrhovnega boga. Obenem pa nam ga potom panslavistične agenture skušajo porivati tudi Slovencem, kot nekega vrhovnega boga s popolnoma drugačno funkcijo, kot jo je imel pri našem ljudstvu v Vindiji, ki je opisan v Rig Vedi (Sanskrit), odkoder izvira. Svarog namreč izvira od Svaruna iz Vindije, natančneje od boga Varune. Varuna je bog oceanov, čaščen tudi kot svaritelj oziroma gromovnik, ki se pojavlja pri starih Slovenih, ne pa pri neobstoječih Slovanih. Nikakor pa Svarog – Svarožič ni bil Božič, ker je pri nas na zimski sončni obrat bil čaščen Kres. Vrhovno božanstvo pri staroslovencih so bili, Belin, Triglav in Svantevit in to ni bil Svarog. V Vindiji pa sta prvotni božanstvi in obenem vrhovni božanstvi predstavljala bog Djauš – Dajatelj, ki je bog vesolja ter boginja Zemlje, imenovana Pritvi. Takoj ob strani jima stoji Djavuša ali Deva, to je slovenska Devica. V tem Vindijskem panteonu se pojavljajo še druga staroslovenska (vindska) božanstva: Agni - bog ognja, Yama (Jama) - bog smrti, Maya (Maja) – prvotno imenovana Mati. Pri nas se je Mlaju v času Kresa ob poletnem sončnem obratu reklo Maja. Še danes v nekaterih slovenskih narečjih Mlaju pravijo Maja.

V skupino starih Slovenov – Vendov se prištevajo vsa stara ljudstva, ki so častila boga Belina, Triglava in Svantevita. To so: Japodi, Noričani, Panoni, Karni, Tavriski, Kolopiani, Ambisonti, Ambidravi, Retijci, Vindeliki, Veneti, Vendi, Lužičani, Kašubi, Slovinci, Litvano-Sloveni, Staroprusi-Sloveni ter Slovenci iz mesta Nove Gradnje (Novgorod), in slovensko ljudstvo iz okrožja Ilmenskega jezera, današnja Rusija. Drugih narodov v teh starih časih ni bilo na tem ozemlju.


DODATEK:
(tudi ta povezava temelji na ponaredbi izvorne knjige "Mythologie", ta je iz leta 1874!)

Dodana opomba so-avtorja Roka Melinka:
V tej kratki študiji niso navedena vsa naša božanstva. Navedena so samo prvotna in takratna vrhovna božanstva po W. Vollmerju iz izvornega, pristnega vira (knjiga iz l. 1836). Vollmer ima vsekakor težo. Bistvo najinega kratkega prispevka je replika tistim "staroverskim društvom" v Sloveniji, ki so financirana po srbski jugopanslovanski liniji in nam načrtno mešajo naše božje figure. Svaroga nam vsiljujejo kar za vrhovnega boga in kot prvotno božanstvo, enačijo ga celo z Belinom..., pa obema sončnima obratoma. Obenem pa Svarožiča enačijo s Kresnikom oziroma Božičem. Ponaredbe, da je kaj!