RESNICA O CANKARJEVI SMRTI

Vse pohvale Dimitriju Kebetu, enemu največjih raziskovalcev slovenske zgodovine in etnogeneze nasplošno. Ogromno časa se je trudil, da se vsaj s katero od zamolčanih resnic prebije skozi barikade medijskega in akademskega aparata (popolnoma nadziranega po Peti koloni) v dandanašnji okupirani Sloveniji. Vsa sreča, da se je uspel prebiti, oziroma dobesedno prešvercat z vsaj eno resnico, na RTV SLO. Bil je eden od intervjujancev v dokumentarcu o Ivanu Cankarju z naslovom “Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja”, ki je bil včeraj zvečer predvajan na TV SLO 1. Dimitrij Kebe je namreč eden največjih raziskovalcev, poznavalcev življenja in dela svojega vrhniškega rojaka Cankarja, kot tudi resnice o njegovi tragični in prezgodnji smrti.

Kebe je bil med ostalimi govorniki v dokumentarcu osamljena svetla točka. Po pričakovanju, saj namen dokumentarca po njegovi vsebini in ostalih nastopajočih več kot očitno ni imel istih ciljev, kot Dimitrij. Naj izpostavim zlasti proslulega režimskega (po jugo-panslavistični liniji) “literarnega zgodovinarja” Mirana Hladnika, ki danes poučuje na FDV-ju v Lublani, kar pove ogromno. Še več o njem pa pove njegova preteklost in karijera, ki mu jo je ustvaril jugo-panslavistični aparat.

Ta je Hladniku financiral lekturo za poučevanje Slovenščine na Kansaški univerzi v Lawrenceju; ZDA in to kar s Fulbrightovo štipendijo. To je bilo leta 1984/85. Imel je uživaško delo, saj je poučeval slovenske študente (potomce izseljencev) le enkrat na teden. V letih 81-86 se je med drugim “izpopolnjeval” na Dunaju s pomočjo Knafljeve štipendije, ter leta 1993 celo s pomočjo Avstrijskega inštituta za Vzhodno in Južno Evropo. S pomočjo Humboldtove štipendije je preživel šolsko leto 89/90 v Göttingenu (Nemčija), znova s pomočjo Fulbrightove štipendije pa šolsko leto 94/95 zopet v Kansasu. Leta 1995 je v elektronski obliki začel objavljati “Novice oddelka za Slovanske jezike in književnosti”. Slovanske?! Prosim!?

Leta 1999 je iz omenjenega osnoval Slovit, kjer sta poleg njega moderatorja Aleksander Bjelčević, pa Vladka Tucović… Toliko o tem Hladniku in njegovi “slovenistiki”.

Vsled zgornjih navedb je lažje razumeti Hladnikovo nasprotovanje resnici o atentatu na Cankarja ter naravnost vzhičeno zlonameren odziv na to vprašanje. Hladnik se je v kamero zlagal, da se je verzija o atentatu na Cankarja prvič pojavila na spletni strani Hervardi, ki naj bi bili “nacionalisti” in s tem neverodostojni. Kot drugo se je zlagal, da ni bilo razloga za atentat na Cankarja s strani velesrbskega aparata, saj naj bi Cankar bil jugoslovenar.

Kot prvo, resnica o Cankarjevi smrti oziroma atentatu nanj ni bila niti pod razno prvič obelodanjena in objavljena na spletišču Hervardov. O atentatu na Cankarja je bilo pred tem že marsikaj objavljeno, pa tudi potom prič se je razvedelo že takoj po atentatu nanj. Je pa res, da je takrat veljala stroga medijska cenzura.

O atentatu na Cankarja je pisal tudi eden naših velikih in namerno zamolčanih jezikoslovcev in zgodovinarjev, Joža Kalan iz Puterhofa nad Tržičem. V svojem jezikoslovnem in zgodovinopisnem delu “Naš karnski-karnški-karoški-koroški, karnski-kranski, vendski-slovendski pravopis za 3. tisočletje”(Tržič 1998), na straneh 104, 105, 106 opisuje takratne razmere in atentat na Cankarja. Joža Kalan, vojni veteran druge svetovne vojne in sin Maistrovega borca, je za vest o atentatu na Cankarja prvič slišal od svojega očeta že v mladih letih. Pa ni bil on edini knjižni vir o tem.

Atentat na Cankarja je pisno naveden tudi v Švajncerjevem Vojnozgodovinskem zborniku št. 47, januar 2012. Nadgradnja in še nadrobnejša raziskava o atentatu na Cankarja pa je bila objavljena v knjigi “Zločin in bolečina” (Ljubljana, 2015) avtorja Dimitrija Kebeta.

Toliko o tem, da neki FDV-jevski Hladnik ne bo klobasal, da smo o tem prvi pisali Hervardi in nam podtikal celo “nacionalizem”. Niti kot elektronski vir ni bil prvi na Hervardih, saj je bila ena študija o Cankarjevem atentatu že nekaj let pred tem objavljena na spletni strani Goriških panterjev.

Rok Melink

---------------------------------------------

-------- Forwarded Message --------
Subject: Dokumentarni film o Cankarju in Arhiv RTV SLO
Date: Thu, 27 Dec 2018 14:57:29 +0100
From: Blaž Babič
To: igor.kadunc@rtvslo.si
CC: PR - RTV Slovenija <pr@rtvslo.si>, mmc@rtvslo.si, ziva.emersic@rtvslo.si, manica.ambrozic@rtvslo.si

Spoštovani g. Kadunc,

včerajšnji dokumentarni film o Cankarju je bil - milo rečeno - prelomen.

Zato vse čestitke ustvarjalcem, ki so odškrnili vrata drugačnemu pogledu, in tudi Vaši hiši, ki je pokazala, da zmore take projekte ustrezno podpreti.

Sedaj čakam na objavo istega v spletnem arhivu RTV SLO.

Menda se bomo lahko izognili nepotrebnim ovinkom pred objavo, ali morda kdo pričakuje, da se bo vsebina pretakala prek Youtube ali podobnih korporativnih kanalov?

Lep pozdrav,

Blaž Babič, Ljubljana

---------------------------------------------

Skrivnostna smrt Ivana Cankarja, 30. januar 2015, Reporter