Članek
Bodo zaradi občinskih glasil lokalne volitve razveljavljene?
Objavljeno Nov 20, 2018

zaradi vsebine, izredno pomembne za širšo javnost sem v celoti kopiral članek iz Dela, z dne 14.11.2018 (in kot Ljubljančan z odebelitvijo poudaril politično nešportno vlogo Zorana Jankovića, ljubljanskega župana)

Objavljeno 14. november 2018 19.50
Posodobljeno 14. november 2018 21.15

V nekaterih občinah, ne samo v mestnih občinah Koper in Celje, ampak tudi drugod po državi, so župani tokratno volilno kampanjo očitno izkoristili sebi v prid.

Koper, Ljubljana, Celje, Maribor – Značilnost letošnjih lokalnih volitev je samopromocija uspehov sedanjih županov, saj ti v občinskih glasilih delajo obračun svojega mandata, meni Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča.

Če je ustavno sodišče razveljavilo referendum o zakonu o drugem tiru, ker si je država iz javnih sredstev sama sebi dodelila sredstva za referendumsko kampanjo, lahko razveljavi tudi lokalne volitve v primeru podobne zlorabe javnih sredstev pri financiranju volilne kampanje. To nam je potrdil profesor ustavnega prava dr. Jurij Toplak. Zloraba občinskih sredstev se dogaja pri nekaterih uradnih glasilih lokalnih skupnosti, prek katerih so nekateri župani v predvolilnem času za javna sredstva izvajali lastno volilno kampanjo, drugim kandidatom pa tega niso omogočili.

V nekaterih občinah, ne samo v mestnih občinah Koper in Celje, ampak tudi drugod po državi, so župani tokratno volilno kampanjo očitno izkoristili sebi v prid. V občinskih glasilih so namreč svoje projekte predstavili kot uspehe občine, ki jo vodijo, in se tako promovirali. V koprskem občinskem glasilu KP-MOK je tako župan Boris Popovič večji del glasila namenil predstavitvi projektov v času svojega mandata, podobno se je tega lotil njegov celjski kolega Bojan Šrot v Mestnem časopisu.

Ljubljanska gospodinjstva so v poštne nabiralnike istočasno prejela občinsko glasilo Ljubljana in predvolilni časopis Liste Zorana Jankovića, ponekod je bila Ljubljana celo vložena v Jankovićev promocijski časopis. Ker mariborska občina svojega glasila nima, tam tovrstnih kršitev ni bilo.





Program Zorana Jankovića

Popovičevo glasilo brali tudi v drugih občinah

V štirih obalnih občinah je završalo, ker je sedanji župan Boris Popovič 33. številko glasila KP-MOK, ki ga izdaja občinsko podjetje Multimedijski center Vizija, njegov odgovorni urednik pa je Sebastjan Jeretič, ukazal razdeliti v 23.000 koprskih gospodinjstvih ter tudi v vseh podjetjih in celo v 15.000 gospodinjstvih izolske, piranske in ankaranske občine. Popovič je z distribucijo časopisa, v katerem očitno propagira zgolj svoje delo in v zelo majhnem obsegu tudi programska izhodišča dveh kandidatov njegovih dveh strank v piranski in ankaranski občini, nedvomno dokazal, da ne gre za običajni lokalni časopis, ki bi informiral javnost. Prav tako ne gre za ravnanje v skladu z objavljenimi pravili za »zagotovljeno korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov«.

V treh številkah lokalnega časopisa namreč niti z besedo ne omenja kandidatov drugih strank in gibanj (teh je v občini 19), kaj šele da bi imeli možnost objektivne predstavitve svojih programov. Pač pa je v oktobrski številki KP-MOK na prvi strani in na notranjih straneh objavljeno več fotografij petčlanske družine Popovič, od katere vsi trije polnoletni člani kandidirajo na listah dveh strank. Zadnje glasilo KP-MOK je izšlo na 96 straneh z 237 fotografijami, med njimi je 52 fotografij Borisa Popoviča. Tudi število tiskanih izvodov, ki je navedeno v časopisu (torej 23.000), ne drži, saj so jim dodali še vsaj 15.000 izvodov v treh drugih občinah. S pomočjo strokovnjakov smo izračunali, da bi morala za vse tri propagandne številke občinskega časopisa koprska občina iz javnih sredstev nameniti okoli 40.000 evrov. Pri tem seveda nismo računali vloženega dela in honorarjev za članke, fotografije, postavitev in oblikovanje medija.

V Kopru odšteli neverjetnih 84 tisočakov

Iz koprske občine so nam odgovorili, da je bila naklada za vse tri številke 83.789 izvodov, za oblikovanje, redakcijo, tisk in distribucijo pa so namenili kar 84.000 evrov. Na vprašanje, ali je to časopis samo enega kandidata in zakaj v časopisu ni niti besedice o drugih kandidatih ter strankah, je odgovorni urednik Sebastjan Jeretič odgovoril: »Očitki nikakor ne držijo. Župan mestne občine Koper je v časopisu prisoten kot snovalec razvoja in vizije občine, zato je povsem pričakovano, da je v primerjavi z drugimi njegova beseda večkrat objavljena. Glasilo KP-MOK ni bilo nikoli zaprto za pobude, ki so prišle bodisi iz krajevnih skupnosti, od krajanov in iz posameznih društev bodisi iz nevladnih organizacij, kot tudi ne za pobude posameznikov, ki so želeli soustvarjati vsebino. Ravno obratno, ekipa glasila jih je še spodbujala k sodelovanju in bila tudi pripravljena ustrezno oblikovati vsebino. Objavo volilnih vsebin so nam posredovali zgolj iz stranke KJN in SZV, iz drugih volilnih štabov nismo prejeli nobene vsebine ali oglasa.« Ko smo nekaj kandidatov vprašali, ali te navedbe držijo, so se zgrozili. »Naj pokažejo elektronsko pošto, s katero so nas vabili. Takšno ravnanje v Kopru ni nič presenetljivega,« je izjavil Silvano Radin, kandidat SDS za župana. »Sploh nismo vedeli, da lahko. Kje je vabilo ali poziv, da bi to lahko naredili?« pa se je vprašal Aleš Bržan, kandidat za župana Liste Aleša Bržana.

Iz koprske občine so nam odgovorili, da je bila naklada za vse tri številke 83.789 izvodov, za oblikovanje, redakcijo, tisk in distribucijo pa so namenili kar 84.000 evrov.

Šrotov Mestni časopis je nedopustna samopromocija

Celjska mestna občina je Mestni časopis izdala prvi dan volilne kampanje, v njem pa je gospodinjstva seznanila s pregledom večjih projektov v preteklih petnajstih letih, čeprav bi za obveščanje občanov zadostovale letošnje novosti in napovedi. Alja Tihle Hren, vodja službe za odnose z javnostjo in promocijo v kabinetu župana Bojana Šrota, pravi, da so tretjo, jesensko številko načrtovali: »Ker smo po daljši prekinitvi z evropskimi sredstvi začeli uresničevati več projektov, se nam je to zdela odlična priložnost za pregled najpomembnejših projektov, ki jih je mestna občina Celje že uresničila z evropskimi sredstvi, in tudi tistih, ki se uresničujejo ali se bodo v prihodnje. Izhodišče je prvi projekt, ki ga je sofinanciral evropski strukturni sklad – čistilna naprava Celje leta 2004.« Mestni časopis je sicer začel izhajati leta 2010, najprej ga je izdajal občinski Zavod Celeia Celje. Razen uvodnikov župana Šrota ni bil tolikšna reklama zanj, saj je prinašal predvsem napovedi dogodkov. Leta 2013 pa je Mestni časopis prevzel kabinet župana Šrota. Letošnja tretja številka je izšla v 20.550 izvodih, dobila so jo vsa gospodinjstva. Časopis so napisali v županovem kabinetu, za oblikovanje, tisk, distribucijo in poštnino so odšteli 5780 evrov. Tihle Hrenovi se tudi vsebina tik pred volitvami ne zdi sporna: »Bilo bi nenavadno, če ob morebitnem koncu daljšega obdobja ne bi povedali ničesar o delu občine.«

Ljudje morajo verjeti, da gre za poštene volitve in da se volitve v primeru nepravilnosti lahko tudi razveljavijo.

Poleg številnih odzivov na družbenih spletnih straneh o tem, da izdajanje takšnega časopisa in vsebine na začetku volilne kampanje ni primerno, so zanimivi tudi odgovori Celjanov v anketi, ki jo je izpeljal lokalni novičarski portal Celje.info. V njej je 64,5 odstotka anketiranih menilo, da gre za »nedopustno samopromocijo župana Bojana Šrota pred volitvami«. Da tako menijo tudi njegovi protikandidati na volitvah, seveda ni treba posebej poudarjati.

Kako se je distribucije svojega glasila lotil Janković

Prebivalci Ljubljane so bili na začetku meseca nemalo presenečeni, saj sta jih v poštnih nabiralnikih čakali kar dve glasili, in sicer občinsko glasilo Ljubljana in glasilo Liste Zorana Jankovića. Ponekod se je celo zgodilo, da je bilo občinsko glasilo vloženo v sredico predvolilnega časopisa župana. Zanimivo je, da je obe glasili tiskala družba Salamon ter da je predvolilni časopis prejelo več gospodinjstev. Glasilo Ljubljana je namreč izšlo v nakladi 121.800 izvodov, glasilo Liste Zorana Jankovića pa v 125.000 izvodih. Iz Jankovićevega volilnega štaba so odgovorili, da je tisk in distribucijo predvolilnega časopisa plačala Lista Zorana Jankovića. Za tisk so z davkom odšteli 7597 evrov, za distribucijo pa 7637 evrov, skupaj torej 15.234 evrov. Na vprašanje, zakaj so se odločili za istočasno distribucijo, pa so odgovorili: »To, da sta se obe glasili istočasno znašli v nabiralnikih, je zgolj naključje. Pred lokalnimi volitvami vedno izide posebna volilna številka glasila Ljubljana z imeni in priimki vseh kandidatov za župana, mestne svetnike in svete četrtnih skupnosti, in tako je bilo tudi letos. Stroške tiska in distribucije je krila volilna komisija MOL, skupaj z davkom so znašali 18.786. Predvolilni časopis Skupaj smo najlepše mesto pa je bil tiskan, distribuiran in plačan neodvisno in ločeno od glasila Ljubljana.« Pri tem ni zanemarljiv podatek, da imata MOL in družba Salamon sklenjen štiriletni okvirni sporazum, pogodba se izteče junija prihodnje leto.

Toplak: Zloraba javnih sredstev je kot doping v športu

Jurij Toplak, profesor ustavnega prava na mariborski pravni fakulteti, je potrdil, da bi za primere takšnih zlorab javnih sredstev pri lokalnih glasilih povsem lahko uporabili analogijo, ki je na ustavnem sodišču veljala za referendum o zakonu o drugem tiru. »Pomembno je odgovoriti, ali je kdo javna sredstva zlorabil za namen samo lastne kampanje. Vse več držav postaja pozornih na legitimnost oblasti. Pomembno je, da se verjame v poštene volitve. Če bi kršitve tolerirali, bi izgubili zaupanje v oblast.

Ljudje morajo verjeti, da gre za poštene volitve in da se volitve v primeru nepravilnosti lahko tudi razveljavijo. Zloraba javnih sredstev v predvolilni kampanji je podobna uporabi dopinga v športu. Pri dopingu ni pomembno, ali je pripomogel k boljšemu rezultatu tekmovalca. Kot je nepomembno, če je kršitev prispevala k boljšemu izidu volitev. V Avstriji so leta 2016 razveljavili predsedniške volitve zaradi slabega lepila na kuvertah z volilnim gradivom, ker bi to lahko omogočilo manipulacije. Tudi v Franciji, Veliki Britaniji in ZDA večkrat razveljavijo volitve v posameznih okrožjih, okrajih ali posamezne izvoljene funkcionarje,« pojasnjuje Toplak. In dodaja, če je občinsko glasilo res izvajalo promocijo, oglaševalo samo enega kandidata, in to samo pred volitvami, in ni šlo za običajno obveščanje javnosti, in če se vse to dokaže, ima sodišče vso pravico razveljaviti volitve, ker gre v takih primerih za bistvene kršitve postopka. Takšne sporne rezultate lahko pristojni izpodbijajo v mestnem svetu, pozneje pred upravnim in na koncu pred ustavnim sodiščem. Postopek pa je brezplačen, je za Delo še pojasnil Jurij Toplak.

-----------------------------------------

Vesel: To je poskus vplivanja na volivce

Po mnenju Tomaža Vesela, predsednika računskega sodišča, je značilnost letošnjih lokalnih volitev, da župani predstavljajo svoje projekte tako, da jih v lokalnih glasilih izpostavljajo kot dosežke štiriletnega ali večletnega obdobja. »To je eden največjih težav pri nas, saj ne gre le za primere Kopra in Celja, ampak to pogosto počnejo tudi v drugih občinah, kjer imajo svoja glasila, denimo v Ivančni Gorici, Grosuplju in drugod,« pravi Vesel. Dodaja, da to pod definicijo stroškov kampanje sicer ne bi mogli uvrstiti, vendar gre pri tem gotovo za volilno kampanjo, ker se to dogaja v času volilne kampanje. Zato tudi meni, da gre za poskus vplivanja na volivce. Vesel je tudi dejal, da bo treba raziskati tudi primer Ljubljane, ko sta se v poštnih nabiralnikih istočasno znašla tako občinsko kot predvolilno glasilo Liste Zorana Jankovića. Če gre za isto družbo, ki je distribuirala obe glasili so po Veselovem mnenju tako lahko optimizirali stroške, zato po njegovem mnenju ne gre za naključje. »Volilni štab bo moral računskemu sodišču z računi dokazati financiranje volilne kampanje,« je še dodal prvi mož računskega sodišča.
KPK ne more presoditi, ali gre za kršitve

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) tovrstne zadeve še ni obravnavala, zato je svoje mnenje podala le na načelni ravni. »Komisija zaradi nepoznavanja dejstev in okoliščin navedenih primerov ne more presoditi, ali gre za kršitve ali ne. V primeru mestnih občin Celje in Koper velja poudariti, da obstaja bistvena razlika, če gre pri prispevkih v glasilih za povzetek dela oziroma dosežkov župana ali pa občine in s tem mestnega sveta, župana, občinske uprave in tako dalje. Če drži zadnje, bi lahko šlo za ravnanje, ki ni nujno neintegritetno. V takšnem primeru ne moremo reči, da gre za poudarjanje zgolj zaslug župana. Za natančnejšo opredelitev konkretnih primerov bi morala komisija podrobno proučiti okoliščine,« pravijo na KPK. Na splošno pa po njihovem mnenju velja, da uporaba javnih sredstev z namenom financiranja zasebnega interesa (predvolilne kampanje) kandidata za župana ni dovoljena. »Če bi bilo torej lokalno glasilo, financirano iz javnih sredstev, uporabljeno za promocijo župana, ki je hkrati županski kandidat, bi to praviloma predstavljalo vsaj neupravičeno porabo javnih sredstev, obenem pa tudi neintegritetno ravnanje v smislu, da tako ravnanje kandidatu omogoča neupravičeno pridobljeno prednost pred drugimi kandidati,« dodajajo v komisiji.