Pobuda za oceno ustavnosti
Izpodbijani akt:
Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju
z drugim tirom železniške proge Divača-Koper
EPA: 1878-VII
Spletna stran DZ, z dne 30. marec/sušec 2017, v nadaljevanju ZIUGDT
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=DB7B0F605FBF312BC12580F30042E6F2&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc#
http://imss.dz-rs.si/imis/963717f03ea9cd23fdaa.pdf
Organ, ki je predpis sprejel: Državni zbor Republike Slovenije, 20. april/mali traven 2017
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=E1D1441CB9D42E32C1258108006DCC22&db=pre_zak&mandat=VII&tip=doc
Objavljen v Ur. l.: št. 51, dne 20. julij/mali srpan 2018
https://www.uradni-list.si/_pdf/2018/Ur/u2018051.pdf
Pobudnik: Blaž Babič, Ljubljana
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
UVOD
To, da moram že tretjič pisati Ustavnemu sodišču zaradi ZIUGDT, je pravzaprav posledica uničujočega ustavno-pravnega totalitarizma, ki ga je v prvi vrsti vzpostavljala predvsem sedanja predsednica Ustavnega sodišča, ga. Jadranka Sovdat.
Prvič sem pobudo za oceno ustavnosti ZIUGDT vložil dan po prvem referendumu, 25.9.2017, nato pa sem jo še dopolnil dne 14.5.2018, po drugem referendumu.
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/321656/pobuda-za-oceno-ustavnosti-ziugdt
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/322633/gospod-predsednik-ne-podpisujte-ziugdt
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/338730/zakon-o-drugem-tiru-suspendiran-vse-oci-uprte-v-us
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/345652/zahteva-za-objavo-popravka-clanek-o-ziugdt
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/348396/pobuda-za-oceno-ustavnosti-ziugdt-2592017
Vse do 19.6.2018 Ustavno sodišče te pobude (U-I-153/17) ni zmoglo oceniti kot prednostno, je pa ta dan, po 9-ih mesecih ugotovilo, da »zakon sploh še ne velja«, ter da zato »presojanje o ustavnosti zakona ni mogoče«:
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/403078/zakon-o-drugem-tiru-je-pokopalo-ustavno-sodisce
Le tri tedne po tej ugotovitvi, s katero se je US ponovno (!) izognilo tudi odpiranju perečega predhodnega vprašanja (6. člen ZVRK in 12. člen ZRTVS – ta pobuda je še odprta, nazadnje pod Opr.št. U-I-265/18, z dne 29.03.2018), zaradi katerega je pod vprašanjem legitimnost praktično vseh dosedanjih volitev in referendumov...
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/359939/pobuda-za-oceno-ustavnosti-6-clena-zvrk-v-povezavi-z-12-clenom-zrtvs
...pa je ZIUGDT »naenkrat pričel veljati«. Objavljen je bil na hitro, potihem, 20.7.2018, pričel pa naj bi veljati že naslednji dan po objavi, torej 21.7.2018 – kar je manj kot en mesec po tem, ko je US mojo osnovno pobudo zavrglo.
Zato sedaj ponovno vlagam pobudo v celoti, kot je bila vložena pred 9-imi meseci, pri čemer dodajam vse spletne povezave, kjer so bila besedila objavljena in dopolnjena, da se US ne bo moglo zgovarjati, da so morda kakšne arhive že počistili.
Edini pravi dodatek k že objavljeni, zgoraj navedeni vsebini je tokrat
SKLEP OKROŽNEGA DRŽAVNEGA TOŽILCA, Matije Benuliča, z dne 5.7.2018, ki ga prilagam kot prilogo, Opr. št. Ktn/7975/2018/BE/MB,
v katerem menda strokovnjak za pregon gospodarskega kriminala pokaže svoje (ne)razumevanje temeljnih ustavnopravnih razmejitev v državi (delitev na tri veje oblasti, referendum je del zakonodajnega postopka in ostali dve veji se vanj ne bi smeli vmešavati).
(v kolikor boste kliknili na sličice na dnu članka, se vam bodo strani odprle v boljši resoluciji)
Po skrajšanem mnenju tožilca:
- referendumska/volilna zakonodaja ni dovolj določena (ni lex certa!!!), da bi lahko po njej kaznovali tiste, ki zlorabljajo referendumsko/volilno kampanjo;
- pravni red ne prepoveduje sodelovanja državnih podjetij, občin in krajevnih skupnosti v referendumski kampanji,
zato Ustavno sodišče POZIVAM, da nemudoma in prednostno razčisti že omenjeno pobudo U-I-265/18, saj je to OBVEZNO PREDHODNO PRAVNO (in podrobneje USTAVNO-PRAVNO) VPRAŠANJE pri obravnavanju ustavnosti referendumskega postopka in končno ustavnosti samega ZIUGDT.
Zaradi dosedanjega izogibanja US je dejansko spornih celo mnogo referendumov (IN VOLITEV).
Kar se tiče referendumov, je US zavlačevalo mnoga leta od 2011, na koncu pa le dalo prav nekemu tretjemu pobudniku (Viliju Kovačiču). Torej je bila večina referendumov do 2018 izpeljana protiustavno, prav po zaslugi Ustavneega sodišča!!!
http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US29445
Sedaj je na vrsti zavlačevanje glede pravil, ki se tičejo tako referendumov, predvsem pa volitev (U-I-265/18). In zato podajam to vlogo ponovno, saj ne morem več računati na korektnost referendumskega pobudnika Vilija Kovačiča, ki s svojimi vsebinami pokriva le del problematike, pa še »nerodnosti« se mu primerijo, kot je bila ona, da je ob spremembi 90. člena Ustave navijal za spremembo, kasneje pa si je le dal dopovedati, da je bila prav to ena najbolj škodljivih ustavno-pravnih intervencij v Republiki Sloveniji.
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
UTEMELJITEV POBUDE
Pravni interes:
Pobudnik Blaž Babič ima kot vsak volilec pravico do zakonodaje, ki je vsebinsko in postopkovno usklajena z zakoni, Ustavo in mednarodnimi pogodbami. S tem izkazuje neposredni pravni interes zaščititi svoje temeljne interese kot volilca, ter preko te ustavne pobude najprej od naslovnega sodišča, posredno pa od zakonodajalca zahtevati, da se po letih neustavne prakse končno odpravi neustavnost ZVRK. Ob kršenju ZVRK se je v konkretnem primeru primerilo tudi kršenje druge zakonodaje (ZRLI), ki je bistveno vplivalo tudi na končni rezultat referenduma.
Dodatno ima pobudnik neposredni pravni interes do razčiščenega vprašanja kolizije znotraj same Ustave (3. in 90. člen Ustave) in naslovno sodišče poziva, da v konfliktu več ustavnih norm podpre in okrepi tista ustavna načela, ki so temeljna in v skladu s temeljnimi interesi slovenskega naroda, kot nosilca državnosti Republike Slovenije.
Ustavno sodišče je dolžno varovati neposredni pravni interes prav vsakega od volilk in volilcev.
Navedbe o pravočasnosti pobude:
Pobuda je vložena pravočasno in v okvirih 24.b člena ZUstS (Zakon o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12).
Dne 24. septembra/kimavca 2017 je bil izveden referendum o spodbijanem aktu ZIUGDT.
Dne 13. maja/velikega travna 2018 je bilo opravljeno ponovljeno glasovanje.
Zakon ZIUGDT je bil objavljen v petek, 20. julija/malega srpana 2018, veljati pa je pričel naslednji dan, 21. malega srpana 2018.
Vloga je vložena v ponedeljek, 23. julija/malega srpana 2018.
Naj pobudnik ponovi dejstvo, ki onemogoča vlaganje veljavnih pobud na Ustavno sodišče ob primernejšem času:
Dokler bo Ustavno sodišče od vlagateljev pobud zahtevalo izkazovanje “neposrednega posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj”, vlaganje tovrstnih pobud žal tudi ne bo mogoče izven vsakokratnega volilnega/referendumskega postopka.
V kolikor bi bilo to namreč mogoče, bi pobudnik volilec podal tako pobudo že pred pričetkom zbiranja podpisov za referendumsko zahtevo, vendar – kot rečeno – ta država raje dopušča še en protiustaven referendum, kot da bi sama odpravila neskladnosti z Ustavo in mednarodnimi pogodbami.
Navedbe o neodpravljenih posledicah protiustavnosti oziroma nezakonitosti:
Temeljne kršitve Ustave in mednarodnih pogodb (Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah), ki so se primerile v času zadnje referendumske kampanje:
1. Vedno bolj pereča neustavnost 6. člena ZVRK, katere posledica je ponovno, da zasebna medijska podjetja v referendumski kampanji delujejo v območju protiustavnosti.
2. Nespoštovanje vsaj minimalnih standardov, ki jih določa isti 6. člen ZVRK, s strani medijskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti, tako da so prav vsi delovali nezakonito in protiustavno.
3. Državna podjetja (poleg podjetij iz 2. točke) so se protizakonito (ZVRK) vmešala v referendumsko kampanjo.
4. Vlada je protiustavno porabila 100.000 eur za diskriminatorno, enostransko in netransparentno propagando. (ni potrebno več, tiče se le prvega glasovanja, enako naslednja točka)
5. DVK je z zamudo poslala 50.000 vabil na referendum. V kolikor bi to število volilcev “v dvomu” pripisali taboru, ki je bil praktično brez sredstev in podpore medijske baraže, bi bil rezultat v korist nasprotnikov zakona – večina ljudi bi bila proti uveljavitvi ZIUGDT.
6. Notranji ustavni konflikt med 3. členom Ustave (v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast v svojih rokah) in spremenjenim 90. členom Ustave (sprejetim na protiustaven način, v nasprotju s temeljnimi interesi slovenskega ljudstva).
Dodatni elementi neustavnosti postopka bodo zaradi časovne stiske zgolj navedeni, morda jih bo v kakšni od dodatnih pobud za oceno ustavnosti pobudniki uspeli ustrezno utemeljiti:
datum zbiranja podpisov in samega začetka izvedbe referenduma je bil postavljen v čas tradicionalnega poletnega dopustovanja;
Vlada je protiustavno in protizakonito ustrahovala člane enega od vojaških sindikatov, kar je delovalo ustrahovalno na vse javne uslužbence,
ZIUGDT je vsebinsko popolnoma neizdelan, finančna konstrukcija ni jasna, pravtako ne ostali parametri.
Temeljno vprašanje za naslovno sodišče v postopku presoje to pobude bo:
Koliko sumov in dokazov o neustavni zakonodaji in pristranskem delovanju Vlade ter državnih podjetij zadošča, da Ustavno sodišče ugotovi neustavnost referendumske kampanje?
V kolikor bo US sprejelo ustrezno odločitev in razglasila ZIUGDT za neustavnega, bo to predvsem pomenilo, da je bila ustanovitev novega državnega podjetja izpeljana s protipravno pomočjo drugih državnih podjetij.
Omenjena državna medijska podjetja so STA d.o.o., Javni zavod RTV Slovenija, TSmedia, medijske vsebine in storitve, d.o.o. in Antenna TV SL, televizijska dejavnost, d.o.o.
Prej omenjena državna podjetja, ki so se še dodatno protizakonito vmešala v referendumsko kampanjo, so: Slovenske železnice d.d., DARS d.d., DRI upravljanje investicij, d.o.o., GZS (Gospodarska zbornice Slovenije, ustanovljena z zakonom), nastopal pa je tudi sam zastopnik novoustanovljenega vladnega podjetja 2TDK d.o.o.
Kako torej verjeti Vladi, da bo njeno novo podjetje delovalo korektno, ko pa tega ne moremo reči za njena dosedanja podjetja, ki pred očmi javnosti kršijo zakonodajo? In kot vrhunec – obstoječi Vladi preostaja le še eno leto mandata.
Obrazložitev zatrjevanih protiustavnosti:
1. Neustavnost 6. člena ZVRK
Večino argumentacije je pobudnik že podal v pobudi U-I-111/17, ki jo je ustavno sodišče v nasprotju z Ustavo, Zakonom o ustavnem sodišču in 6. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah zavrnilo dne 13. junija/rožnika 2017. Dodatno argumentacijo je pobudnik objavil v okviru pritožbe na ESČP:
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/317424/pritozba-na-escp-krsitve-6-clena-konvencije-in-3-clena-protokola
Vmes je ESČP zaradi delovanja globoke države (Ana Vilfan Vospernik, Katka Zidar Al-Mutairi, Klara Jesenko, vse skrbijo za zavrženje primerov) zavrglo omenjeno vlogo, vendar le z izgovorom, češ da »pritožnikove pravice niso bile prizadete«:
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/403395/escp-krsi-clovekove-pravice-slovencem
Zakaj (tokrat!) pritožnikove pravice »niso bile dovolj prizadete«? Zato, ker je Kovačiču dejansko uspelo zbrati 40.000 podpisov – s pomočjo SDS.
Dodatno je bila na US poslana podobna pobuda U-I-126/17, s strani Krščanskih socialistov Slovenije in drugih.
Zasebni mediji so v tokratni kampanji – ne glede na njihovo velikost in s tem povezano družbeno odgovornostjo – predvsem molčali o referendumski tematiki, kar pomeni, da so bili vsklajeni z interesi Vlade oz. vladajoče strukture. To je bilo od njih tudi pričakovati.
2. Nespoštovanje 6. člena ZVRK, s strani medijskih podjetij v neposredni ali posredni državni lasti.
Pobudnik je argumentacijo podal v naslednjih spletnih povezavah:
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/318591/rtv-slo-ponovno-krsi-volilno-zakonodajo-3-odstavek-6-clena-zvrk
http://www.publishwall.si/blaz.babic/post/320252/rtv-slo-sta-in-siol-krsijo-zvrk-referendum-o-2-tiru-je-neustaven
3. Državna podjetja (poleg podjetij iz 2. točke) so se protizakonito (ZVRK) vmešala v referendumsko kampanjo.
1. odstavek 3. člena ZVRK-NPB4 se glasi:
Volilno kampanjo lahko organizirajo sam kandidat ali kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat), predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma, ali je zainteresirana za izid referenduma (v nadaljnjem besedilu: organizator volilne kampanje). Zainteresirana pravna … oseba iz tega odstavka je … pravna oseba s sedežem na območju Republike Slovenije ter, kadar Vlada Republike Slovenije tako odloči, pristojna služba Vlade Republike Slovenije.
5. odstavek 15. člena ZVRK-NPB4 se glasi;
Državni organi, organi lokalnih skupnosti, pravne osebe javnega ... prava …. ne smejo financirati volilne kampanje, razen če zakon določa drugače.
Ustavno sodišče naj jasneje opredeli vlogo državnih organov ali organov lokalnih skupnosti, ter pravnih oseb, ki jih je ustanovila država, v referendumski kampanji. Ali je sploh mogoče, da je funkcija “organizacije referendumske kampanje” nezdružljiva s “financiranjem” taiste referendumske kampanje?
Pobudnik zatrjuje, da je zakon v omenjenih določbah nejasen, oziroma dopušča veliko območje zlorabe s strani države in njej podrejenih akterjih.
Ali bi se lahko tako v referendumsko kampanjo vključil vsak župan ali županja v Sloveniji? Ali bi se lahko vključil vsak predstojnik enega od stotin uradov in upravnih enot?
NASLEDNJA TOČKA NE VELJA VEČ, je bila pa vpisana v PRVO POBUDO, izpred 10-ih mesecev:
4. Vlada je protiustavno porabila 100.000 eur za diskriminatorno, enostransko in netransparentno propagando.
6. odstavek 4. člena ZVRK-NPB4 se glasi:
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, kadar je ta organizator referendumske kampanje. Sredstva, ki se za referendumsko kampanjo namenijo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, ne smejo presegati 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona. Pristojna služba Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne sme pridobivati drugih sredstev. Stroški pristojne službe Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne smejo preseči 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.
Pobudnik tokrat predvsem spodbija način porabe omenjenih sredstev. Vlada je prek Urada Vlade za komuniciranje pripravila kampanjo, v kateri je diskriminatorno predstavila le eno plat argumentov in ni poskrbela za njihovo uravnoteženost. Še več, na svoji glavni spletni strani http://www.drugitir.si/ sploh nikjer ni objavila integralnega besedila spornega zakona ZIUGDT.
Mar je računala na to, da so državljani že tako medijsko potlačeni in informacijsko razosebljeni, da ne znajo/morejo več brati zakonov v celoti? Ali pa je računala na to, da bi branje besedila zakona – zaradi katerega je bil referendum sploh razpisan – škodovalo želenemu volilnemu rezultatu? Tako je zakon na strani »zagovornikov« objavljen še vedno le na izredno skritem mestu, na spletni povezavi DZ, ki jo je pobudnik navedel na prvi strani pobude.
Ustavno sodišče mora upoštevati dejstvo, da so bila proračunska sredstva, ki jih je Vlada namenila za enostransko kampanjo pridobljena od vseh volilk in volilcev. Kljub tako veliki informacijski premoči pa je bil rezultat blizu izenačenega.
Pobudnik predlaga Ustavnemu sodišču, naj na javni in odprti seji zasliši strokovnjakinjo za medijska vprašanja, dr. Sandro Bašić Hrvatin in ji postavi vprašanja o vlogi in teži državnih medijev, o vlogi in teži zasebnih medijev, predvsem pa o pomenu in teži 100.000,00 evrov z vidika končnega volilnega rezultata. Pobudnik predvideva, da skupna sredstva vseh nasprotnikov zakona niso presegala 10.000 evrov, ampak to je sedaj v domeni Računskega sodišča, ki bo moralo preveriti finančne vložke posameznih organizatorjev referendumske kampanje.
Kot lahko vidite, se je US izognilo odločanju o tem vprašanju in ga prestavilo na Vrhovno sodišče, v okviru reševanja pritožb Vilija Kovačiča.
Naslednja točka je veljala pri prvem glasovanju:
5. DVK je z zamudo poslala 50.000 vabil na referendum.
Pobudnik je glede na znane neuradne rezultate http://volitve.gov.si/referendum/ ugotovil, da je bila razlika med ZA in PROTI zgolj pribl. 24.000 glasov v korist zagovornikov. Ustavno sodišče bi moralo v dvomu, komu v škodo – ali korist – se presoja teža take »pomanjkljivosti« omenjeno število pripisati strani, ki ni imela ne moči in ne interesa, da bi se kaj takega sploh zgodilo – torej strani nasprotnikov uveljavitve zakona. Že samo ta incident bi moral biti v urejeni pravni državi dovolj, da bi se celoten postopek razglasil za spornega in neveljavnega!
6. Notranji ustavni konflikt med 3. členom Ustave (v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast v svojih rokah) in spremenjenim 90. členom Ustave (sprejetim na protiustaven način, v nasprotju s temeljnimi interesi slovenskega ljudstva).
Z neustavnostjo postopka spreminjanja Ustave je bilo naslovno sodišče s strani pobudnika (prek pobud, pri katerih je sodeloval) dovolj obširno seznanjeno. Gre predvsem za pobude Gibanja Zedinjena Slovenija, v katerih so bili kot priloge navedene številne medijske novice in dokumenti, ki so postopek spreminjanja 90. člena opisali kot neustavnega. Pobudnik se pri tem konkretno sklicuje na prilogo k pobudi U-I-102/16, dokument na treh straneh, imenovan Boj za ohranitev temeljev Ustave RS in Slovensko ljudovlado, ki ga lahko preberete tudi na naslednji povezavi:
http://www.zedinjenaslovenija.si/wp-content/uploads/2017/02/Boj_za_ohranitev_temeljev_Ustave_RS_in_Slovensko_ljudovlado.pdf
Zaradi nove ureditve spornega 90. člena Ustave je nastal notranji ustavni konflikt, saj je je temelj ustave – 3. člen, oblast ljudstva – zamejen in omejen do te mere, da lahko pride – in je v konkretnem primeru ZIUGDT tudi prišlo!
Na volišča bi namreč moralo priti nekaj več kot 340.000 volilk in volilcev z željo po zavrnitvi zakona, pa še več bi jih moralo biti, kot zagovornikov zakona. Pobudnik spomni, da je vladajoča SMC na volitvah 2014 (http://volitve.gov.si/dz2014/) prejela le okoli 300.000 glasov, šele celotna volilna koalicija (DeSUS 88.968, SD 52.249) skupaj pa 442.780 glasov. Torej lahko z le 100.000 glasovi (gre za manj kot 6% vsega volilnega telesa) viška vladna večina štiri leta vsiljuje svoje zakone, pri čemer je zaradi sprememb 90. člena sklic referenduma praktično nemogoč, oz. se primeri le največ enkrat na leto.
Pobudnik poziva US, da z ustrezno odločitvijo na prvo mesto postavi oblast ljudstva, in razglasi zahtevo po 1/5 udeležbi kot podrejeno 3. členu Ustave. Le s tako ustavno-sodno prakso lahko na miren način pridemo nazaj, v območje delujoče neposredne demokracije in dvignemo njeno veljavo.
V primeru, da US ne bo zaščitilo samih temeljev Ustave, se bo z gotovostjo nadaljevala »tekma proti dnu«, saj je vladajoča struktura – katere glavni ustavni pravnik je prav sedanji predsednik Vlade Miro Cerar ml., izvajalec ustavnega državnega udara – že postala močnejša od informacijsko izstradane in politično otopele večine državljanov.
Zato pobudnik podajam
POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI
ZIUGDT,
skupaj z
ZAHTEVO za izredno, prednostno in nujno obravnavo te pobude,
ZAHTEVO za takojšnje zadržanje izvajanja ZIUGDT
do končne odločitve naslovnega sodišča,
ZAHTEVO, da se predhodno obravnava pobuda U-I-265/18,
saj je od njene razrešitve bistveno odvisna tudi usoda te pobude,
oziroma PREDLAGAM naslovnemu sodišču, da naloži Državnemu zboru RS,
naj nemudoma odpravi notranjo ustavno napetost, povzročeno s
4. odstavkom spremenjenega 90. člena Ustave RS, ki določa:
“Zakon je na referendumu zavrnjen,
če proti njemu glasuje večina volilcev,
ki so veljavno glasovali, pod pogojem,
da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev”,
tako da posredni zakonodajalec (DZ) z ustrezno ustavno večino
to in druge sporne določbe 90. člena
v najkrajšem možnem času
izbriše
iz Ustave Republike Slovenije.
Kar pa je pri tej pobudi najpomembnejše, je dejstvo, da je Republika Slovenija podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega 25. člen narekuje:
Vsak državljan ima
brez nerazumnih omejitev
pravico in možnost sodelovati
pri neposrednem upravljanju javnih zadev.
Navedbe o neskladju z ustavo ali zakonom:
1. in 3. člen Ustave RS
(Slovenija je demokratična republika in v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast, le-to pa izvršuje v prvi vrsti neposredno).
V kolikor referendumska kampanja sloni na protiustavnem 6. členu ZVRK in dodatno še na protizakonitem izvajanju tega šepavega člena, potem ne moremo govoriti o tem, da se izvaja prava oblast ljudstva. Organizatorjem referendumskih kampanj je aktivno preprečeno enakopravno sodelovanje v tekmi za glasove, ljudstvu pa je onemogočeno nepristransko seznanjanje z argumenti ZA in PROTI.
Vladajoče strukture so že tako načeti institut referenduma (ukinjen je bil edini pravi, predhodni referendum) še dodatno omejile v svojo korist in nagradile neudeležbo na referendumu, namesto da bi spodbujale politično aktivnost vsakega volilca in volilke posebej. Glede tovrstnih zakonov kvoruma za zavračanje ne bi smelo biti, nagrajevana bi morala biti zgolj odgovorna drža, torej da šteje vsak glas. Samo od svobodne volje volilk in volilcev bi smel bil odvisen uspeh ali neuspeh zakonskega predloga.
2. in 8. člen Ustave RS
(Slovenija je pravna država, zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.)
Republika Slovenija je zavezana vladavini prava in del te zaveze je tudi spoštovanje vseh njenih mednarodnih zavez in obveznosti, tako s strani posameznikov, še posebej pa samega državnega aparata.
V tej konkretni pobudi posebej izpostavljam neusklajenost že spodbijanega 6. člena ZVRK z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, dne 16. decembra/grudna 1966, z resolucijo št. 2200 A (XXI), Republika Slovenija pa ga je ratificirala dne 6. julija/malega srpana 1992.
(http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Mednarodnipakt_drzavljanskih_politicnih_pravicah.pdf).
Kot je bilo že navedeno, gre za 25. člen te mednarodne zaveze:
25. člen
Vsak državljan ima brez kakršnekoli v 2. členu omenjene diskriminacije in brez nerazumnih omejitev pravico in možnost sodelovati pri upravljanju javnih zadev, bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.
Dodatno je potrebno upoštevati:
26. člen
Vsi so pred zakonom enaki in imajo brez kakršnekoli diskriminacije pravico do enakega zakonskega varstva. V tem smislu mora zakon prepovedovati sleherno diskriminacijo in zagotavljati vsem enako in učinkovito varstvo pred kakršnimkoli razlikovanjem, zlasti na podlagi rase, barve, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodnega ali socialnega porekla, rojstva ali kakršnekoli druge okoliščine.
Pobudnik od Ustavnega sodišča pričakujem, da bo nemudoma sprožilo vse mogoče signale zakonodajalcu, da bo le-ta brez zastojev pričel postopke za ustrezno spremembo zakonodaje.
Če tega namreč ne bi naredili, oziroma popravili spornih členov, bi še naprej kršili 2. člen Ustave RS (Slovenija je pravna in socialna država.), prav tako pa bi bilo onemogočeno pravilno udejanjenje 3. člena Ustave RS (Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.).
Zato sta Republika Slovenija in v prvi vrsti Ustavno sodišče vse navedene pomanjkljivosti dolžna nemudoma ustrezno popraviti, saj po 5. členu Ustave RS »država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«, katerega del je seveda tudi sama ljudovlada – zakonska in praktična izpeljava demokratičnega, pravičnega referendumskega postopka, od začetka, do konca.
V skladu z 22. členom Ustave RS je vsaki volilki in vsakemu volilcu zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic. V skladu s 26. členom URS bo državni organ (Državni zbor) dolžan poravnati škodo vsem organizatorjem referendumskih kampanj, ki jim je bila zaradi sedanje zakonske ureditve kršena temeljna človekova pravica enakopravnega obravnavanja.
Šele na podlagi ureditve, ki bo omogočala enakopravno predstavitev argumentov vseh organizatorjev kampanj, bodo lahko v skladu s 44. členom URS državljani dejansko izvajali svojo pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. Sedaj je ta člen Ustave grobo poteptan.
Spodbijani zakon ZIUGDT je zaradi spornega referendumskega postopka neusklajen tudi z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, torej v nasprotju s 153. členom Ustave RS!
Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovi protiustavnost ZIUGDT in ga nemudoma razveljavi. Naslovnemu sodišču predlagam, naj določi, da ta razveljavitev učinkuje takoj. Prav tako predlagam, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve o zadevi v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja, kot sem pobudnik že navedel.
* * *
Sledi še argumentacija z vidika kršitev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Ob dejstvu, da je Republika Slovenija podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (v nadaljevanju: Pakta), želim še enkrat opozoriti, da bi ob nadaljevanu neustavnega zbiranja podpisov prišlo do kršitev členov Pakta, s tem pa tudi 8. člena Ustave, ki določa: “Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.”
Sedaj bom navedel člene Pakta, katere bi prekršila Republika Slovenija, v kolikor bi dopustila, da se ponavljajo sporni referendumski (in volilni) postopki:
1. člen
Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe. S to pravico si svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj.
KOMENTAR: Slovenski narod ima pravico, da si svobodno določa svoj ekonomski razvoj. Moral bi svobodno izbirati med argumenti ZA ali PROTI uveljavitvi konkretnega ZIUGDT, pri čemer ne bi smel biti dolžan prenašati raznih argumentov prisile, kot jih je izvajala stran zagovornikov zakona.
V kolikor katerakoli politična oblast to svobodo omejuje, oziroma krši, je država kot celota dolžna to svobodo naroda braniti. V tem tudi vidim vlogo Ustavnega sodišča danes, ko presoja o tej Pobudi.
2. člen
1. Države pogodbenice tega Pakta se zavezujejo, da bodo spoštovale in vsem ljudem, ki so na njihovem ozemlju in pod njihovo pristojnostjo, zagotovile v tem Paktu priznane pravice, brez razlikovanja glede na politično prepričanje.
KOMENTAR: Država Republika Slovenija je dolžna prek Ustavnega sodišča nemudoma sprejeti vse ukrepe, ki bodo zavarovali splošno in neodtujljivo pasivno in aktivno volilno pravico.
25. člen
Vsak državljan ima brez nerazumnih omejitev pravico in možnost sodelovati pri neposrednem upravljanju javnih zadev.
KOMENTAR: Kar se dogaja, je dejansko nerazumno omejevanje pravice do enakopravnega nastopa v referendumskih kampanjah, ob tem seveda, da je tako omejevanje dejansko hkrati tudi protiustavno.
Kot zadnjega od napadenih členov Pakta naj navedem:
26. člen
Vsi so pred zakonom enaki in imajo brez kakršnekoli diskriminacije pravico do enakega zakonskega varstva. V tem smislu mora zakon prepovedovati sleherno diskriminacijo in zagotavljati vsem enako in učinkovito varstvo pred kakršnimkoli razlikovanjem, zlasti na podlagi političnega prepričanja.
KOMENTAR: Ustavno sodišče naj ob tej odločbi določi nove parametre za izvedbo referendumskih postopkov (ZVRK).
Zaključek
Referendum v medijih doživlja enako usodo, kot volitve. Zaradi ureditve financiranja političnih strank je v interesu vladajočih struktur, da se čim manj volilk in volilcev udeležuje volitev, neudeležba namreč ne pomeni manjših finančnih sredstev za politične stranke (23. člen ZpolS). Enako je z referendumi. Vladajočim strukturam je v interesu, da se tudi referendumov udeleži kar najmanjše število volilk in volilcev.
Pasivnost slednjih mediji – tako zasebni, kot državni – samo še vzpodbujajo. Preveč je primerov, raznih »pametnih kolumnistov« ali »še pametnejših anonimnih forumaških trolov«, ki zatrjujejo, da »so referendumi brezveze«, da »tako ali tako nič ne pomenijo«. In še ne motijo se zelo. Referendumske odločitve namreč veljajo zgolj 1 leto, v primeru Janka Moederndorferja in njegove novejše verzije Družinskega zakonika (ZPZ) pa le nekaj mesecev. To odobrava tudi Ustavno sodišče, saj tovrstnim delikventom omogoča tovrstno početje (U-I-76/16-5, 12. 9. 2016).
No, še bolj konkretni primer zaničevanja in zavajanja glede medijev lahko dam že naslov članka: Referendum o drugem tiru je padel – siol.net Spoštovani, referendum ne pade, kvečjemu ne uspe. In referendum ne uspe le takrat, ko ni izveden pravilno. No, ta referendum je v resnici bil neuspešen. Ni pa to povezano z odločitvijo ZA ali PROTI.
Nadalje bi kot izrecno manipulacijo dodal članek iz zasebnega F21 medija, ki opisuje Cerarja:
http://www.delo.si/novice/slovenija/cerar-volivci-imajo-dovolj-politicnih-igric.html
»Zavrnil je očitke pobudnikov referenduma, ki v nizki udeležbi vidijo nelegitimnost projekta. »O nelegitimnosti ni govora, pravila so bila jasna, vse smo odigrali po pravilih,« je bil odločen.«
Cerar je sodeloval v predpripravi rušenja referendumskih pravil in pravil demokratične družbe. Cerar se nikoli ni opredelil glede zatrjevanih kršitev 6. člena ZVRK ali druge politične zakonodaje. In tak človek govori, kako so igrali po pravilih? STA, RTV SLO in SiOL, ki so vse državna podjetja/zavod, so pravila očitno kršili. In prav zaradi teh kršitev je prišlo do izkrivljenosti svobodne volje volilk in volilcev, kar je pripeljalo do malenkostne prevlade (zapeljanih) zagovornikov zakona in do udeležbe, za katero neustavna ustavna sprememba pravi, da je premajhna.
* * *
Ustavno sodišče pozivam, da v čim krajšem času odloči o tej pobudi in odpravi neusklajenosti z Ustavo Republike Slovenije, dodatno pa tudi kršitve načel Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so dodatno specialno v nasprotju s 153. členom Ustave RS!
Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovi neustavnost ZIUGDT in ga razveljavi.
Z lepim pozdravom Osti jarej!
Blaž Babič
Ljubljana, 23. julij/mali srpan 2018
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Poleg že vse obstoječe dokumentacije v U-I-153/17 in U-I-265/18 pobudnik tokrat še prilagam omenjeni sklep Okrožnega državnega tožilca, z dne 5.7.2018
Jul 23, 2018