Pobuda za oceno ustavnosti

Izpodbijani akt:

2. odstavek 16.b člena ZRLI

Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi – ZRLI-UPB2

Uradni list RS, št. 26/07 z dne 23. marca/sušca 2007 – v nadaljevanju ZRLI
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO324#

Organ, ki je predpis sprejel:    Državni zbor Republike Slovenije
                       
Pobudnik:                Blaž Babič, naslov, 1000 Ljubljana



UTEMELJITEV POBUDE

Pravni interes:

Pobudnik Blaž Babič ima kot vsak volilec pravico podpisati referendumske zahteve, lahko pa nastopi tudi v aktivni vlogi predlagatelja referendumske zahteve in s tem obojim izkazuje neposredni pravni interes zaščititi svoje temeljne interese kot volilca in potencialnega pobudnika referenduma, ter preko te ustavne pobude najprej od naslovnega sodišča, posredno pa od zakonodajalca zahtevati, da se po letih neustavne prakse končno odpravi ta rak-rana slovenske neposredne demokracije.

Ustavno sodišče je dolžno varovati neposredni pravni interes prav vsakega od volilk in volilcev, ki nameravajo v prihodnosti sodelovati tako pri zbiranju podpisov za določene referendumske pobude in zahteve, kot tudi v referendumskih kampanjah glede vseh tistih zakonov, ki jih ocenijo kot sporne.



Navedbe o pravočasnosti pobude:


Pobuda je vložena pravočasno in v okvirih 24.b člena ZUstS (Zakon o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12).

Pravkar poteka zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo (738) glede izgradnje t.i. »2 tira«, točneje:

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/novice/

Razpis roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper
Datum objave: 18.05.2017

http://referendumdrugitir.si/assets/referendum-drugi-tir/obrazec.pdf

Naj ponovim dejstvo, ki onemogoča vlaganje popolnoma korektnih pobud na Ustavno sodišče ob bolj ustreznem času:

Dokler bo Ustavno sodišče od vlagateljev pobud zahtevalo izkazovanje “neposrednega posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj”, vlaganje tovrstnih pobud žal tudi ne bo mogoče izven vsakokratnega referendumskega postopka.
V kolikor bi bilo to namreč mogoče, bi pobudnik volilec podal tako pobudo že davno pred pričetkom zbiranja podpisov za referendumsko zahtevo, da s tem ne bi motil samega poteka zbiranja podpisov.
Enako velja za podpise, ki se zbirajo ob vložitvi volilnih kandidatur, vendar, kot rečeno – ta država raje dopušča še ene protiustavne volitve, kot da bi sama odpravila neskladnosti z Ustavo in mednarodnimi pogodbami.


Navedbe o neodpravljenih posledicah protiustavnosti oziroma nezakonitosti:

Sedanja zakonska ureditev zbiranja podpisov za referendumsko zahtevo iz 2. odstavka 16.b člena je dolgoletna in že potrjeno protiustavna. Glasi se:

Volilec podpiše obrazec osebno pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ministrstvo, pristojno za evidenco volilne pravice, mora v času, ko teče rok za zbiranje podpisov, zagotoviti, da lahko volilec da podporo zahtevi v poslovnem času vsak delovni dan na vseh upravnih enotah in informatiziranih sprejemnih pisarnah.

Že Ustavno sodišče samo je v svojih odločbah jasno navedlo, da gre za “nesorazmerno omejevanje” (U-I-217/02-17), hkrati pa tudi, da se “mora država zaščititi pred možnimi nepravilnostmi ali celo zlorabami” (U-I-54/09-13).

Gre za izrazito prostorsko omejevanje, še bolj pa krčenje časovnega okvirja - 35 dni za zbiranje podpisov se namreč sliši dosti lepše, a je skrajno zavajajoče, kajti na teden je v povprečju (ob optimistični predpostavki za odprtje uradov 8 ur na dan, 5 dni na teden) na voljo 40 ur, torej v 5 tednih to pomeni 200 ur, kar pa je le realno gledano v celoti le nekaj več kot 8 dni!

- V Sloveniji je št. volilk in volilcev približno 1.700.000, od tega jih mora 40.000 podpisati zahtevo, kar pomeni, da gre za 2,35% vseh volilk in volilcev. 200 ur.

- V Švici, kjer imajo približno 5.300.000 volilk in volilcev(Wikipedija), je potrebno v 90-ih dnevih »na odprtem« zbrati 50.000 podpisov, kar pomeni 0,94% volilnega telesa. Za to imajo torej na voljo 2160 ur.

V časovnem pogledu je zbiranje v Sloveniji 10x težje, v številčnem pa vsaj 2x, torej skupaj vsaj 20-krat težje. Zato imajo v Švici povprečno 16 referendumov na leto, v Sloveniji pa kvečjemu enega in še pri tem je neverjetno težko zbrati podpise.

In to – ustavne sodnice in sodniki – je temeljno in pomembno pravno vprašanje, torej hkrati politično-pravno in ustavno-pravno, od vaše sodbe pa je odvisno, ali bo tudi kazensko-pravno vprašanje. Za vas!

Državljanka ali državljan RS, ki poskušata spraviti Republiko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, se kaznujeta z zaporom od enega do desetih let. Kdor vrhovnemu suverenu ljudstvu odreka oziroma omejuje pravico neposrednega izvajanja zakonodajne oblasti (3. člen Ustave RS!), torej vplivanja na zakonodajne rešitve, pa počne točno to. (Napad na neodvisnost države, 350. člen KZ).

Ko smo nazadnje vložili podobno pobudo, se je US v prejšnji postavi odločilo, da bo zlorabilo praktično “lasten zakon” (Zakon o ustavnem sodišču, 26. člen):

http://odlocitve.us-rs.si/documents/8d/77/u-i-64-16-13.pdf

 Pričakujem, da se tokrat ne boste zanašali na usluge Ane Vilfan (»pravne sodelavke« ESČP), ki je do sedaj poskrbela za zavrženje. Kar štirikrat zapored je v zadnjem letu uporabila naravnost vesoljsko definicijo: »merila dopustnosti v skladu z zahtevami 34. in 35. člena Konvencije niso bila izpolnjena«. Brez obrazložitve. Brez pravne varnosti. Kar dejansko pomeni padec in razpad vrednot prav tiste »evropske pravne civilizacije«, katero bojda branite in vzdržujete tudi sodnice in sodniki naslovnega sodišča.

Zaščita pred “nepravilnostmi ali celo zlorabami” je seveda že povsem jasno in tudi dovolj grozeče urejena s tistimi določbami Kazenskega zakonika, ki prepovedujejo ponarejanje podpisa in še posebej zlorabo volilne (referendumske) pravice, oziroma ponarejanje listin. To so naslednji členi: Zloraba osebnih podatkov (154. člen), Zloraba volilne pravice (163. člen), Uničenje ali ponareditev volilnih listin (165. člen),  Ponarejanje listin (256. člen), Posebni primeri ponarejanja listin (257. člen), Overitev lažne vsebine (258. člen).

Kar pa je pri tej pobudi najpomembnejše, pa je dejstvo, da je Republika Slovenija podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega 16. člen jasno določa: 

Vsakdo ima pravico, da mu je povsod priznana pravna osebnost.

25. člen istega Pakta narekuje:

Vsak državljan ima brez nerazumnih omejitev
pravico in možnost sodelovati
pri neposrednem upravljanju javnih zadev.


Zato podajam pobudo za oceno ustavnosti skupaj z

ZAHTEVO za prednostno in nujno obravnavo te pobude,

ZAHTEVO za takojšnje zadržanje izvajanja
spornega 2. odstavka 16.b člena ZRLI
do končne odločitve naslovnega sodišča,

ZAHTEVO za takojšnje zadržanje zbiranja podpisov
za tekočo referendumsko zahtevo,
ki jo je vložil Vili Kovačič,

vse do polne uskladitve ZRLI
z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah,

oziroma PREDLAGAM naslovnemu sodišču,
da do končne odločitve o predmetni zadevi
s posebnim sklepom odredi način
zbiranja podpisov za referendumsko zahtevo
na enak način,
kot je to sedaj predvideno za zbiranje podpisov
za referendumsko pobudo (»na ulici«).

vse, da se preprečijo protiustavne posledice, ki lahko privedejo do nelegitimnosti zbiranja podpisov in posledično celo do ne-razpisa referenduma.


Navedbe o neskladju z ustavo ali zakonom:

Na začetku želim poudariti, da že dolga leta kritično opazujem ožanje polja neposredne ljudovlade (demokracije). Kot sem lahko ugotovil, je bila izvorna postavitev referendumskega postopka (iz leta 1994) do danes omejena kar sedemkrat:

1. povišanje števila potrebnih podpisov z 250 na 1000 za referendumsko pobudo,
2. povišanje števila potrebnih podpisov s 1000 na 2500 za referendumsko pobudo,
3. ukinitev predhodnega referenduma (to je storilo samo US (kje je vaša objektivna odgovornost!!!) in s tem v temeljih onemogočilo polno izvajanje zakonodajne oblasti ljudstva, U-I-217, http://www.us-rs.si/aktualno/novice/odlocba-o-delni-razveljavitvi-dolocb-2-oddelka-ii-poglavja-zakona-o-referendumu-in-ljudski-iniciativ/),
4. odprava možnosti manjšinskih poslancev DZ, da zahtevajo referendum,
5. odprava možnosti Državnega sveta, da zahteva referendum,
6. uvedba kvoruma (IV. odstavek 90. člena Ustave RS),
7. vsebinska omejitev referendumov (II. odstavek 90. člena Ustave RS).

Členi Ustave RS, ki so napadeni, oziroma s katerimi je neusklajen 2. odstavek 16.b člen ZRLI pa so naslednji:

1. in 3. člen Ustave RS
(Slovenija je demokratična republika in v Sloveniji je ljudstvo tisto, ki ima oblast, le-to pa izvršuje v prvi vrsti neposredno).

Pa začnimo pri Homeri, oziroma pri demos-kraciji, po slovensko vladavini ljudstva, oziroma ljudovladi. Tudi res publica ima dejansko podoben pomen –  odločanje (ljudstva) o zadevah javnega značaja.
V Sloveniji je trenutno v veljavi približno 809 zakonov. Če upoštevamo še vse zakonske novele, lahko ocenimo, da je bilo v Republiki Sloveniji od njene osamosvojitve sprejetih najmanj 3000 zakonskih sprememb.
(http://www.finance.si/8843513/Hiperregulacija-810-zakonov-in-18835-podzakonskih-aktov) V tem istem času ljudstvu omogočeno, da je odločalo »kar« na 21-ih referendumih. (http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi).
Izračun pokaže, da je ljudstvo, ki naj bi imelo zakonodajno oblast v svojih rokah in jo izvrševalo neposredno, to lahko storilo le glede 0'7% zakonodaje oziroma v sedmih promilih. Če bi šlo za pijanost, bi lahko temu že rekli opitost od ljudovlade. Pa temu žal ni tako.
K temu realnemu manjku ljudovlade je v veliki meri prispeval tudi podnormiran, omejujoč in nejasen način, predpisan ravno z – že večkrat – spodbijanim ZRLI.



2. in 8. člen Ustave RS
(Slovenija je pravna država, zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.)

Republika Slovenija je zavezana vladavini prava in del te zaveze je tudi spoštovanje vseh njenih mednarodnih zavez in obveznosti, tako s strani posameznikov, še posebej pa samega državnega aparata.
V tej konkretni pobudi posebej izpostavljamo nevsklajenost spodbijanega 2. odstavka 16.b člena ZRLI z določbami Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, dne 16. decembra/grudna 1966, z resolucijo št. 2200 A (XXI), Republika Slovenija pa ga je ratificirala dne 6. julija/malega srpana 1992.
(http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Mednarodnipakt_drzavljanskih_politicnih_pravicah.pdf).

Kot je bilo že navedeno, gre za 16. in 25. člen te mednarodne zaveze:

16. člen - Vsakdo ima pravico, da mu je povsod priznana pravna osebnost.

25. člen - Vsak državljan ima brez kakršnekoli v 2. členu omenjene diskriminacije in brez nerazumnih omejitev pravico in možnost sodelovati pri upravljanju javnih zadev, bodisi neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.

Ker se zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo v občutni večini še vedno izvaja ravno prek spodbijanega 2. odstavka 16.b člena ZRLI, je zato ta določba še toliko pomembnejša.

Bila je že namreč spodbijana ne-enkrat in tudi Ustavnemu sodišču je bilo že večkrat  popolnoma jasno predočeno, da gre za daleč prekoračene in nesorazmerne omejitve, ki ovirajo vsaj naslednje kategorije ljudi:
1. vsi zaposleni v običajnem delovnem času (od 08:00 do 16:00);
2. vsi ostareli, hendikepirani/invalidi in bolni;
3. vsi v tujini;
4. vsi v vojski;
5. vsi v zaporih.

Ocena je bila podana že pred leti (pobuda Nove stranke), da gre za številko volilk in volilcev, ki presega mejo dostojnega, namreč 500.000 + 250.000 + 50.000 + 5.000 + 1.000, kar pomeni skupaj nad 800.000 volilk in volilcev, to pa je že številka, pri kateri se vse šale nehajo. Dejansko in resnično oviranih je namreč toliko državljank in državljanov v volilno pravico!

Štirje načini zbiranja podpisov, ki so bili umetno dodani ravno zaradi ukaza Ustavnega sodišča (elektronski certifikati, v javnih zavodih, na konzularnih predstavništvih, s pomočjo lokalnih volilnih komisij) še zdaleč niso niti praktični, niti zakonsko ustrezno predpisani, da bi jih lahko upoštevali kot korekturo temeljne diskriminacije.

In že smo pri 14. členu Ustave, hkrati s tem pa tudi pri 26. členu prej navedenega Mednarodnega pakta, ki se glasi:

26. člen
Vsi so pred zakonom enaki in imajo brez kakršnekoli diskriminacije pravico do enakega zakonskega varstva. V tem smislu mora zakon prepovedovati sleherno diskriminacijo in zagotavljati vsem enako in učinkovito varstvo pred kakršnimkoli razlikovanjem, zlasti na podlagi rase, barve, spola, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodnega ali socialnega porekla, rojstva ali kakršnekoli druge okoliščine.

Pobudnik od Ustavnega sodišča pričakujem, da bo nemudoma sprožilo vse mogoče signale zakonodajalcu, da bo le-ta brez zastojev pričel postopke za ustrezno spremembo zakonodaje, ki ureja zbiranje referendumskih podpisov, vse zato, da do diskriminacije ne bo moglo prihajati tako, kot se to dogaja sedaj.

Če tega namreč ne bi naredili, oziroma popravili spornih členov, bi še naprej kršili 2. člen Ustave RS (Slovenija je pravna in socialna država.), prav tako pa bi bilo onemogočeno pravilno udejanjenje 3. člena Ustave RS (Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.).

Zato sta Republika Slovenija in v prvi vrsti Ustavno sodišče vse navedene pomanjkljivosti dolžna nemudoma ustrezno popraviti, saj po 5. členu Ustave RS »država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«, katerega del je seveda tudi sama ljudovlada – zakonska in praktična izpeljava demokratičnega, pravičnega referendumskega postopka, od začetka, do konca.

V skladu z 22. členom Ustave RS je vsaki volilki in vsakemu volilcu zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic.

V kolikor ponovno izpeljano zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo na proti-mednarodno pravni in proti-ustavni način, bo v skladu s 26. členom URS državni organ (Državni zbor) dolžan poravnati škodo vsem bodočim organizatorjem zbiranja podpisov, ki jim je bila zaradi sedanje zakonske ureditve, ki ne zapoveduje enakopravnega obravnavanja, kršena temeljna človekova pravica iz naslednjega odstavka.

Šele na podlagi ureditve, ki bo omogočala neovirano zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo, bodo namreč lahko v skladu s 44. členom URS državljani dejansko izvajali svojo pravico, da v skladu z zakonom neposredno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev. Sedaj je ta člen Ustave grobo poteptan.

Sporni odstavek (2. odstavek 16.b člena ZRLI) je zaradi neusklajenosti z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah tudi v nasprotju s 153. členom Ustave RS!

Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivamo, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovi protiustavnost spodbijanega odstavka in ga tudi razveljavi. Naslovnemu sodišču predlagamo, da določi, da ta razveljavitev učinkuje takoj.

Prav tako predlagamo, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve o zadevi v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja, kot smo že navedli.

*    *    *


Sledi še argumentacija z vidika kršitev Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah:

Ob dejstvu, da je Republika Slovenija podpisnica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (v nadaljevanju: Pakta), želimo tudi opozoriti, da bi s takim sprejetjem šestih zakonov prišlo do kršitev številnih členov Pakta, s tem pa tudi 8. člena Ustave, ki določa:

“Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.”


Sedaj bomo navedli člene Pakta, katere bi prekršila Republika Slovenija, v kolikor bi dopustila, da se uveljavijo sporni zakoni:

1. člen
Vsi narodi imajo pravico do samoodločbe. S to pravico si svobodno določajo svoj politični status in svobodno zagotavljajo svoj ekonomski, socialni in kulturni razvoj.

KOMENTAR: Slovenski narod ima pravico, da si svobodno določa svoj politični status. Lahko izbira med položajem sužnja ali svobodnjaka. Tako izbiro pa lahko vrši le prek neposrednega odločanja – referenduma. Ostale odločitve lahko delno prepusti posrednikom (DZ, Vlada, sodišča), prek volitev.
A ravno referendume si je slovenski narod svobodno določil kot tisti osnovni način, s katerim si bo v bistveni meri svobodno zagotavljal in odrejal smer ter hitrost svojega razvoja. V kolikor katerakoli politična oblast to svobodo omejuje, oziroma krši, je država kot celota dolžna to svobodo naroda braniti. V tem tudi vidimo vlogo Ustavnega sodišča danes, ko presoja o tej Pobudi.
Naj na tem mestu še enkrat spomnimo – postopek spreminjanja 90. člena Ustave je bil izveden protiustavno, brez soglasja ljudstva, brez referenduma, brez odprte in javnosti dostopne razprave, argumentacije ali izmenjave mnenj med poslanci DZ in na drugi strani preostalimi političnimi deležniki.

2. člen
1. Države pogodbenice tega Pakta se zavezujejo, da bodo spoštovale in vsem ljudem, ki so na njihovem ozemlju in pod njihovo pristojnostjo, zagotovile v tem Paktu priznane pravice, brez razlikovanja glede na politično prepričanje.

KOMENTAR: Država Republika Slovenija je dolžna prek Ustavnega sodišča nemudoma sprejeti vse ukrepe, ki bodo zavarovali splošno in neodtujljivo pravico do referendumov vsem tistim, ki se morda politično razhajajo glede določenih ratifikacij mednarodnih pogodb s poslanci DZ.

4. člen
1. Če izjemna splošna nevarnost ogroža obstanek države in je to objavljeno z uradnim aktom, smejo države pogodbenice tega Pakta ukreniti kaj, kar razveljavlja njihove obveznosti iz tega Pakta, vendar strogo v obsegu, ki ga tako stanje zahteva; pogoj pa je, da taki ukrepi niso neskladni z drugimi obveznostmi, ki jim jih nalaga mednarodno pravo, in da nimajo za posledico diskriminacije, ki bi temeljila le na rasi, barvi, spolu, jeziku, veri ali socialnem poreklu.

KOMENTAR: Temu členu odgovarja 16. člen Ustave RS. Kakršnekoli omejitve pravice do referendumov bi lahko prišle v poštev zgolj v primeru, da bi šlo za »izjemno splošno nevarnost«, oziroma kot pravi 16. člen Ustave – v primeru izrednih razmer ali vojnega stanja.
Naj dodamo – še v tem primeru bi morale biti izrecno navedene na ustreznem mestu, torej v samem 3. členu URS, kot smo že navedli prej.

Nadalje:

25. člen
Vsak državljan ima brez nerazumnih omejitev pravico in možnost sodelovati pri neposrednem upravljanju javnih zadev.

KOMENTAR: Kar se dogaja, je dejansko nerazumno omejevanje pravice do referenduma o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb, popolnoma vseh, na počez, ob tem seveda, da je tako omejevanje dejansko hkrati tudi protiustavno.

Kot zadnjega od napadenih členov Pakta naj navedemo:

26. člen
Vsi so pred zakonom enaki in imajo brez kakršnekoli diskriminacije pravico do enakega zakonskega varstva. V tem smislu mora zakon prepovedovati sleherno diskriminacijo in zagotavljati vsem enako in učinkovito varstvo pred kakršnimkoli razlikovanjem, zlasti na podlagi političnega prepričanja.

KOMENTAR: Ustavno sodišče naj ob tej odločbi razmeji oz. določi mejo “dopustnega omejevanja” zakonov o ratifikacijah, če že misli, da je taka meja potrebna. Po našem prepričanju gre za oportunistično postavljeno dodatno omejitev, ki bi lahko rezultirala v postopni, a končno popolni podreditvi Republike Slovenije tujim političnim, gospodarskim in vojaškim interesom.


*    *    *


Zaključek

V potrditev vseh dosedanjih navedb in kot kronski dokaz pretiravanja pri omejevanju podpisov, lahko pri tej pobudi navedem tisto, kar je Vlada Republike Slovenije navedla ob neuspeli vložitvi novele ZRLI, ko je poskušala zagovarjati »nov način oddaje podpisa na upravnih enotah«.

Ta predlog je bil sam po sebi sicer grozljivo »orwellovski«, saj je zgolj izvršilni veji oblasti, točneje neizvoljenim uradnikom Ministrstva za notranje zadeve prepuščalo tako štetje, kot popolno razpolaganje z vsemi podpisi – ki pa bi bili celo oddani ELEKTRONSKO, torej na elektronskih podpisnih tablicah, ki se nahajajo na Upravnih enotah!!!

Gre za dokument EVA: 2015-3130-0020, Številka: 00714-6/2015/16, z dne 23.12.2015, ki ga je Vlada RS dostavila Državnemu zboru dne 24.12.2015.

Posredno je tako celo Vlada RS potrdila, da se zaveda, da je potrebno dosedanjo zbirokratizirano ureditev nekako »pospešiti«, torej vsaj tako, da se odda »na hitrico« en »tablični podpis«.

A hkrati je tudi več kot očitno, da je Vlada naredila kar nekaj korakov v smeri POPOLNEGA NADZORA, ni pa naredila praktično niti enega v smeri odpiranja možnosti, oziroma konkretneje – izenačevanja pravil za zbiranje podpisov za referendumske pobude in zahteve.

Gre za popolnoma enostavno dejstvo, da se pobude (2.500 potrebnih podpisov v 7-ih dnevih) zbira »na ulici« in da je potrebnih le 16-krat več uradnikov za pregled 40.000 podpisov, pa bi bilo tudi za referendumske zahteve popolnoma nekaj ljudovladnega, demokratičnega in običajnega, če bi se jih zbiralo na enak način.

Tak način je danes v veljavi na primer na Hrvaškem (s pričakovano »balkansko oviro« - 400.000 podpisov v 15-ih dneh), še posebej pa je na 11. strani dokumenta razviden švicarski način zbiranja podpisov, kjer je popolnoma jasno zapisano, da njim na podpisni listi (prav tako zbiranje »na ulici«) zadošča grožnja s kaznivostjo ponarejanja podpisa oz. listin.

Jasno je tudi napisano, da oni kljub dosti večjemu številu volilk in volilcev (!) za zakonodajno referendumsko pobudo zbirajo 50.000 podpisov in to kar 90 polnih dni!

Tudi s pomočjo nekaj državljanskega aktivizma in truda je omenjeni vladni predlog na srečo padel na matičnem delovnem telesu DZ (dne 5. aprila/malega travna 2016), prisotni poslanke in poslanci pa so bili že dne 11. februarja/svečana 2016 jasno opozorjeni na vsaj nekatere pomanjkljivosti tako predloga novele, kot tudi dosedanje zakonodaje, vključno z neskladnostjo z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (https://vimeo.com/155239130).

Ustavno sodišče pozivam, da v čim krajšem času odloči o tej pobudi in odpravi neusklajenosti z Ustavo Republike Slovenije, dodatno pa tudi kršitve načel Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki so dodatno specialno v nasprotju s 153. členom Ustave RS!

Na podlagi vsega navedenega zato Ustavno sodišče pozivam, da v skladu s 161. členom URS nemudoma ugotovite protiustavnost in nevzdržnost spodbijanega zakona.


Z lepim pozdravom Osti jarej!



Blaž Babič


Ljubljana, 12. junij/rožnik 2017

PRILOGA: Boj za ohranitev temeljev Ustave RS in Slovensko ljudovlado (bom predstavil naknadno)