Članek
Okrogla miza: “Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin”
Objavljeno Dec 07, 2017

KASNEJE DODANO, SKLEDAR TV:

--------------------------------------------------------------------------------------------

Danes od 10:30 do 12:30 ste zamudili samopromocijo "varuhov človekovih pravic", še bolj pa mojo intervencijo, ki je nastopila po 1 uri in 45 minut samohvale večine nastopajočih.


Okrogla miza so napovedovali tako, ga. Tomič je bila zadržana v tujini.

Eva Irgl je po opozicijski dolžnosti še skrbela za nekaj treznosti (le vodi Odbor DZ, kjer mnogo takih tematik pride v obravnave in tudi javnost), ostali pa so bili naviti na dobesedno čaščenje nekega kulta človekovih pravic, pri čemer pa se vse večji del javnosti že zaveda, da gre predvsem za prepričevanje prepričanih, cesar pa nag skaklja naokrog.

Predstavljal sem si, da bo nekaj podobnega, zato sem se vnaprej pripravil in med samimi govorancami po predavalnici razdelil 50 kopij naslednjega besedila:

----------------------------------------------------------

Okrogla miza: Izzivi varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin
PF, četrtek, 7. december 2017, od 10.30. do 12.30

Izhodišča za razpravo

pripravil: Blaž Babič
https://www.facebook.com/blaz.babic
http://www.publishwall.si/blaz.babic (blog*)

1) Razmerje med 3. in 90. členom Ustave RS
Oblast ljudstva (popolna in izključna) - na drugi strani pa omejitev referendumov vsebinsko, postopkovno (DZ, DS) in kvorumsko. Sprememba 90. člena Ustave je bila izpeljana v nasprotju z voljo ljudstva.

2) Drugi tir
25. septembra 2017 podana pobuda (Pobuda za oceno ustavnosti ZIUGDT, blog), US še do danes ni odločalo, niti določilo kot prednostno. Podlaga: temeljna protiustavnost že v samem 6. členu ZVRK, nato še kršitev istega člena (še dodatno nižanje standardov), potem enostransko vmešavanje Vlade RS (100k evrov) in vmešavanje državnih podjetij v kampanjo, DVK je prepozno poslala 50k vabil ter vprašanje ustavnosti kvoruma (ki ga določa 90. člen Ustave v konfliktu s 3. členom).

3) 6. člen ZVRK + 12. člen ZRTVS
Zasebni mediji si sami pišejo pravila, brez omejitev – kršitev 2. člena Ustave. Medije v večinski državni lasti je bilo doslej “težko definirati”, pa vseeno: RTV SLO, STA, SiOL, Planet TV. Diskriminacijo na RTV SLO je US celo vzpodbujalo z “načelom preglednosti”. Odločba U-I-372/96, z dne 4.3.1999, poglavje B-I, 5. točka. (blog) Pritožba na ESČP - kršitve 6. člena Konvencije in 3. člena Protokola (zaradi ZVRK)

4) Financiranje političnih strank, 23. člen ZPolS
Diskriminacija in “kaznovanje strank”, ki niso presegle praga 1%. Knjižica “Mala dežela velike diskriminacije”. Sprememba financiranja, namesto “na glas”, sedaj pavšal (0’017% BDP) – volilke in volilci nimajo možnosti, da strankam ne namenijo denarja. Nizka udeležba v korist vladajočih struktur.

5) Inšpektorat za medije
Izrečena kazen za POP TV in KANAL A, glede Planet TV še čakam (blog)

6) Referendum, 16. člen ZRLI
Oklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Marka Šorlija. http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/US31214
(blog) Zbiranje podpisov na UE je PROTIUSTAVNO in Seznam referendumov, ki jih ni bilo.

7) Ustavno sodišče (ZUstS, 2. odstavek 26. člena)
(2) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena, ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja.

Problem sporne prakse US je v tem, da po citiranju tega člena v obrazložitvi sklepov US po navadi doda naslednji stavek »utemeljitve«: »Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju

23. člen Ustave RS, Pravica do sodnega varstva: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.

6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994), Pravica do poštenega sojenja:
»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.«

----------------------------------------------------------

Ko je od dveh ur minila ura in štirideset minut, sem prvi dvigoval roko v zrak in tudi dobil besedo, no, pred mano jo je seveda moral dobiti še sistemski Miha Lobnik, ki v svojem dosedanjem mandatu (za vodjo novega urada varuha enakih možnosti ga je imenoval Pahor) ni naredil še prav ničesar, cuza pa plačico.

Sam sem nato le izkoristil priložnost (upam, da še dobim zvočni posnetek, ali pa da pride posnetek vsaj od Skledar TV, ki je snemal celotno prireditev) in vprašal Jadranko Sovdat glede zadnje, 7. točke izhodišč za razpravo. Odgovorila je popolnoma nekorektno in izmotavajoče, kot se za predsednico Ustavnega sodišča v "demokratični" državi pač ne bi smelo spodobiti. Zato narekovaji kar ostanejo.

Skratka, še ena etapna zmaga, vedno več ljudi ne naseda na medijske "fake news" (lažne novice) o varstvu človekovih pravic in vse več ljudi.

Cesar je nag, Cerar je slab ustavni pravnik, Sovdatova in njen del ekipe US pa sistematično kršijo človekove pravice, pri čemer jo očitno podpira tudi Vlasta Nussdorfer, Erik Kerševan pa ob vsem tem prepričuje morebitne vernike, da je prepričan, kako državni organi glede varovanja človekovih pravic delujejo "bona fide", torej v dobri veri.

Pa ka si ti ja nor :)

Za menoj sta prišla do priložnosti za vprašanja/komentarje še Vili Kovačič in Marjan Cerar. Prvi je spraševal Kerševana o 2. tiru na Vrhovnem sodišču (pa vrhovni sodnik Kerševan v resnici ni mogel povedati nič konkretnega), intervencija Cerarja pa je bila kratek pregled "spontanih" dogodkov na državni, mestni in osebni ravni, ko se očitno kršijo človekove pravice, pa tudi ni dobila replike (razen če ga je prisotni Štefanec, KPK želel slišati).

Aja, še to, dogodek je pokrivala tudi Rog-aktivistka, novinarka Večera, Kristina Božič. Ko sem prebral njen povzetek, nisem prepričan, da sva bila na istem. Vsaj naslov je dala streznitven: Spoštovanje človekovih pravic - kolikor se da